Zakaj tujci kupujejo slovenski les? "Drugje tako kvalitetnega lesa ne dobijo"

Ta mesec je stekla jubilejna 20. licitacija vrednejšega lesa na Koroškem. 54 kupcev iz več evropskih držav in Kitajske je lahko izbiralo med 6.050 hlodi, skupaj pa so podali več tisoč ponudb.

Licitacijo lesa na Koroškem smo pred dnevi obiskali tudi sami, kjer smo govorili s potencialnimi kupci - njihove vtise smo strnili v članku Premalo izkoriščen v Sloveniji in hkrati zaželen v tujini v rubriki Poglobljeno. Kupci, veliko jih prihaja iz tujine, so razkrili, kako izbirajo najboljše kose in na kaj so pri tem pozorni.

Cene tega lesa na licitacijah dosežejo vrtoglave zneske. Leta 2022 so denimo za hlod gorskega javorja rebraša, ki so ga posekali v državnih gozdovih, iztržili kar 23.800 evrov po kubičnem metru oz. 47.838 evrov za celotni hlod.

"Cene na licitaciji so izredno visoke, a drugje kupci tako kvalitetnega lesa ne dobijo," je za N1 povedal Jože Jeromel, predsednik Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, ki je že od samega začetka glavni organizator dražbe. Z njim smo govorili tudi za rubriko Poglobljeno, kjer je povedal, zakaj so kupci najkvalitetnejše hlodovine tujci.

Zanimalo nas je, kaj pravzaprav pomeni, da je les kvaliteten. "Pomembno je, da je hlod dovolj debel, čim bolj raven in da nima veliko napak," pravi Jeromen. Med napake se štejejo gniloba, grče od vej, zavitost in podobno. "Nekateri hlodi sicer imajo kakšno od teh napak, a so te zelo majhne ali zanemarljive," je povedal.

Cene na dražbah so, kot pravi Jeromel, precej višje kot sicer. "Za nekatere vrste so cene tudi 10- ali 20-krat višje, povprečno pa vsaj 50 do 100 odstotkov višje."

Drevesa so stara med 100 in 200 leti

Jeromel je pojasnil, da se prodajajo hlodi različnih drevesnih vrst. "Pravzaprav vse, kar raste v slovenskih gozdovih - od hrasta, smreke, javorja, macesna, bora, češenj pa do lip," je naštel in dodal, da je vsako leto najdražji hlod gorskega javorja. Najboljši hlodi dosegajo prek 10.000, tudi prek 20.000 evrov.

Les na licitacijo pripeljejo z vseh koncev Slovenije, pa tudi Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Avstrije, Srbije, včasih tudi Madžarske. "Vendar pa je več kot 95 odstotkov lesa slovenskega," je dodal Jeromel.

To, kako velik mora biti hlod, da se dobro proda, je odvisno od drevesne vrste. Sadno drevje je običajno manjše, zato je denimo za slivo, ki v debelino ne zrase več kot 30 centimetrov, že 20-centimetrski hlod dovolj debel, zadovoljiva pa je dolžina dobrega metra. Pri hrastu, macesnu, smreki ali jelki pa mora imeti hlod najmanj 50 centimetrov premera in v dolžino meriti vsaj tri ali tri metre in pol. "Iz take dolžine se namreč reže furnir," je pojasnil in dodal, da morajo biti drugi hlodi dolgi najmanj 2,6 metra.

Da drevesa dosežejo takšno debelino, morajo rasti več desetletij. "Drevesa so večinoma stara med 100 in 200 leti," pravi Jeromel.

"V drugih državah imajo manj kvalitetnega lesa, ker je njihovo gospodarjenje drugačno"

Avstrijci letno organizirajo dve ali tri različne dražbe, a bistveno manjše. "Vse tri skupaj imajo na leto običajno med 1.500 in 2.000 kubičnih metrov lesa, medtem ko je pri nas, samo na naši dražbi 6.000, preteklo leto skoraj 7.000 kubičnih metrov lesa," je povedal Jeromel.

Razlogov za to je več - v Sloveniji je lesa več, v Avstriji pa najbolj kvalitetnega lesa naj ne bi imeli več na razpolago v velikih količinah. "Pri njih je tudi v gozdovih manj kvalitetnega lesa, ker je njihovo gospodarjenje drugačno. Oni ne gospodarijo po načelu kvalitete in trajnosti, kar je bilo pri nas načelo tudi že v preteklosti. Debel les zrase, če ga pustiš, da rase več kot 100 let, ne pa, da ga posekaš, ko je debel šele 80 centimetrov," je povedal.

Pomembna pa je seveda tudi organizacija dražb. Jeromel pravi, da imajo tudi na Hrvaškem veliko kvalitetnega lesa, a tovrstnih dražb ne organizirajo. Pravzaprav Hrvati les pogosto pripeljejo na koroško dražbo.

Kaj nastane iz slovenskega lesa

Kako pa kupci les uporabijo? "Najbolj kvalitetni hlodi se predelajo v furnirje, torej v tenke lističe lesa, ki so debeli tudi manj kot milimeter, uporabijo pa jih za prekrivanje ravnih plošč, na primer za vrata, omare ali dele pohištva. Poleg tega se les uporabi za izdelavo glasbil, predvsem za violine, tudi kitare. Gorski javor rebraš daje zelo visoko kvaliteto zvoka, zato so violine narejene iz takšnega lesa in zelo drage," je pojasnil.

Dodal je, da les pogosto uporabljajo tudi za izdelavo armaturnih plošč v avtomobilih in razno masivno pohištvo. Več o tem, za kakšne namene kupci še kupujejo les, lahko preberete tudi v članku v rubriki Poglobljeno.

Kako pa hlode spravijo na Kitajsko?

Kot omenjeno, kupci prihajajo iz različnih držav, prevoz hloda na želeno destinacijo pa si morajo organizirati sami, pravi Jeromel. "Tisti, ki les kupijo, ker želijo furnir, hlode običajno razrežejo kar v naši furnirnici v Celju in furnir odpeljejo naprej," je povedal.

Kitajski kupci, kot pravi Jeromel, hlode običajno naložijo v kontejnerje in jih z ladijskim prevozom odpeljejo na Kitajsko.