Menu ItemMinister za finance Klemen Boštjančič je na današnji seji predstavil razloge za sprejem rebalansa proračuna in pojasnil, zakaj bo kljub rasti prihodkov primanjkljaj znašal dve milijardi evrov.
Minister za finance Klemen Boštjančič in državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec sta na novinarski konferenci predstavila razloge, zaradi katerih je potreben rebalans letošnjega proračuna. Vlada naj bi rebalans sprejela prihodnji teden, državni zbor pa do konca meseca, pričakujejo na finančnem ministrstvu.
Za več kot milijardo evrov dodatnih obveznosti
Vlada je sredi avgusta ugotovila, da je proračun neuravnotežen, je najprej spomnil Boštjančič. “Tehnično to pomeni, da moramo nujno v rebalans,” je pojasnil.
K neuravnoteženosti proračuna so največ prispevali protikoronski zakonski paketi in drugi ukrepi, ki jih je državni zbor sprejel po lanskem novembru, ko je bil sprejet veljavni proračun. Izpostavil je PKP 10, ki je zahteval več denarja, kot ga je bilo v postavki za proračunsko rezervo. “Potem digitalni boni, energetski vavčerji za gospodinjstva in zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet brez vira financiranja, in tako naprej,” je naštel.
“Skupaj sta prejšnja vlada in državni zbor po sprejetju proračuna za leto 2022 sprejela za več kot milijardo evrov dodatnih obveznosti,” je dejal.
Hkrati so se v zadnjih mesecih zaostrile geopolitične razmere, je dodal in izpostavil veliko rast cen energentov.
Primanjkljaj bo znašal dve milijardi evrov
Odhodki bodo za dobrih 600 milijonov večji, kot je predvideno v veljavnem proračunu, je dejal Boštjančič. Znašali naj bi torej približno 14,6 milijarde evrov.
Prihodki bodo večji za dobro milijardo evrov in naj bi bili torej okoli 12,5 milijarde evrov. Ob tem je Boštjančič opozoril, da k temu ne prispeva samo gospodarska rast, ampak tudi inflacija.
Primanjkljaj naj bi tako znašal nekaj več kot dve milijardi evrov. Po Boštjančičevem mnenju je to glede na gospodarsko rast preveč. “Žal mi je, da rezultat na koncu leta ne bo boljši. Verjamem, da bi moral biti,” je dejal in poudaril, da bo naslednje leto polno negotovosti.
“Praktično nihče od proračunskih porabnikov ne bo dobil manj sredstev, kot je želel oziroma kot je ocenil, da jih bo letos porabil,” je poudaril. “V preteklem tednu smo intenzivno komunicirali in delali z ministrstvi in drugimi proračunskimi porabniki in se kolegom ministrom najlepše zahvaljujem za konstruktivno sodelovanje,” je še dodal.
V teh pogovorih konfliktov oziroma nesoglasji ni bilo, je Boštjančič odgovoril na vprašanje novinarke. Povečanje odhodkov je v veliki meri posledica odločitev prejšnje koalicije, tisto povečanje, ki ga je prinesla sedanja vlada, pa je povezano z bojem z draginjo in energetsko krizo, je pojasnil.
Poraba bi morda lahko izgledala napihnjena, je priznala Saša Jazbec, a opozorila, da je letos še vedno na voljo približno milijarda evrov iz prejšnje finančne perspektive Evropske unije. “Sloveniji je v interesu, da se ta denar porabi,” je povedala.
proračun
Največ dodatnega denarja za zdravstvo
Največ dodatnega denarja naj bi pripadlo ministrstvu za zdravje, in sicer 210 milijonov evrov. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki pripravlja številne ukrepe za blažitev krize, naj bi prejelo 141 milijonov evrov več sredstev. Več denarja je v predlogu predvidenih tudi za ministrstvo za obrambo (47 milijonov evrov), ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (59 milijonov evrov), ministrstvo za okolje in prostor (76 milijonov evrov), ministrstvo za javno upravo (82 milijonov evrov). Na drugi strani pa predlog razreza predvideva manj sredstev za nekatera ministrstva. Največ naj bi izgubilo ministrstvo za infrastrukturo (149 milijonov evrov), manj bodo dobila tudi ministrstvo za pravosodje (30 milijonov evrov), ministrstvo za notranje zadeve (20 milijonov evrov) ter ministrstvo za kulturo (4,6 milijona evrov). Pol manjši proračun se napoveduje službi vlade za digitalno preobrazbo (19 milijonov evrov), za dobrih deset milijonov evrov pa bi bil manjši tudi proračun službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Boštjančič: Ne smemo se navaditi na primanjkljaje
Minister za finance je danes poudaril tudi, da mora biti po njegovem prepričanju proračun načeloma uravnotežen. “Ne pristajam na to, da se navadimo živeti s primanjkljaji. Vse dolgove bo treba enkrat plačati,” je dejal. V preteklih letih je bilo zadolževanje poceni, a zdaj se obrestne mere višajo, je povedal. Čeprav je po njegovem mnenju treba čim prej imeti uravnotežene proračune, se to prihodnje leto še ne bo zgodilo, je napovedal. “Razmere na trgu energentov so izjemno zahtevne,” je pojasnil. Pri tem je zagotovil, da vlada, ko bo sprejemala ukrepe za boj z rastjo cen energentov, ne bo pod krinko teh ukrepov sprejemala nepotrebnih ukrepov, ki z energetsko draginjo ne bodo imeli povezave.
Davčne spremembe bodo popravljene
Boštjančič je danes napovedal, da vladni predlog davčnih sprememb ne bo takšen, kot je bilo sprva predstavljeno. Spremembe bodo popravljene, ker je trenutno inflacija zelo visoka in ker bodo upoštevali konstruktivne pripombe socialnih partnerjev. Prav socialnim partnerjem bo vlada najprej predstavila svoj nov predlog, nato pa ga bo naslednji teden predstavila javnosti, je pojasnil. V državni zbor naj bi vlada predlog poslala čez približno dva tedna.
Posnetek celotne današnje novinarske konference si lahko ogledate spodaj.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.,
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje