Vlade je na prvi seji po poletnih počitnicah med drugim sprejela tudi spremembe zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ureja povračilo stroškov, ki nastajajo ob sodelovanju na intervencijah, ko je zaradi obsega naravne nesreče aktiviran državni načrt zaščite in reševanja. Vlada državnemu zboru predlaga, da jih sprejme po nujnem postopku, saj bodo veljale tudi za nazaj, denimo za požare na Krasu.
Sprejem zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami je nujen, da se čimprej za vse reševalne sestave uredi povračilo stroškov, ki nastajajo ob sodelovanju na intervencijah, ko je zaradi obsega naravne nesreče aktiviran državni načrt zaščite in reševanja, so v obrazložitvi sprememb zakona zapisali na ministrstvu za obrambo, ki je zakon pripravilo.
Z zakonom dopolnjujejo ureditev povračila stroškov v primerih, ko društva in druge nevladne organizacije, ki opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči oziroma javno službo, sodelujejo na intervencijah, ko je aktiviran državni načrt zaščite in reševanja oziroma na podlagi odločitve poveljnika Civilne zaščite. Stroški se v teh primerih krijejo iz državnega proračuna, predvideva sprememba zakona. “To bo po novem ne le močna moralna, ampak tudi finančna spodbuda za sam sistem zaščite in reševanja,” je po seji vlade dejal državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved.
Zakon uvaja tudi obvezno izdelavo poročila intervencije, ki bo podlaga za odobritev teh sredstev. Poleg vseh statističnih podatkov poročilo vsebuje tudi izredno pomembna priporočila oz. ugotovitve, česa vsega smo se znotraj sistema zaščite in reševanja ob takih intervencijah naučili, oz. kaj vse je treba posodobiti, je dejal Medved. “Pa naj gre za opremo ali tudi za urjenje, izobraževanje vseh udeležencev v intervencijah, da bi lahko v prihodnje, ko bo spet potrebno, podobne naravne nesreče toliko lažje obvladovali,” je pojasnil.
Zakon bo veljal tudi za nazaj, za obdobje najobsežnejšega požara v zgodovini samostojne Slovenije na Goriškem Krasu. Treba je namreč zagotoviti čimprejšnjo obnovitev reševalne opreme društev in nevladnih organizacij, ki so sodelovale na intervenciji, ter jim povrniti nastale stroške. Tako bo zagotovljena njihova operativnost za ukrepanje ob naravnih in drugih nesrečah, kar bo zagotovilo ustrezno varnost v državi v podobnih primerih. Hkrati pa jima bosta z dodatnimi sredstvi, ki jih predvideva zakon, zagotovljena dodatna opremljenost in izboljšanje delovanja, so zapisali v obrazložitvi sprememb zakona.
Vladno gradivo predvideva, da se sredstva zagotovijo v višini odstotka zadnje objavljene povprečne mesečne bruto plače v državi na prostovoljca, ki je sodeloval pri tej intervenciji, na dan. In sicer do treh odstotkov povprečne plače za opravljanje dela do osem ur in do pet odstotkov povprečne plače za opravljanje dela več kot osem ur. “Višina zneska se določi glede na vrsto nesreče, upoštevajoč zlasti obseg nesreče, obseg vključenosti sil zaščite reševanja in pomoči, trajanje intervencije, zahtevnost intervencije in pogoje, v katerih je potekala intervencija ter skladno s proračunskimi možnostmi,” še predvideva sprememba zakona.
Določa tudi, da do ureditve v zakonu, ki ureja obdavčitev dohodkov pravnih oseb, ter zakona o dohodnini, za prostovoljna društva štejejo tudi druge nevladne organizacije. Zakon bo imel pozitiven vpliv na finančna sredstva občin, ki jim sedaj v primeru aktivacije državnega načrta ali v primeru odločitve poveljnika Civilne zaščite ne bo treba kriti stroškov intervencije.
Uradno v postopke za rebalans proračuna
Na današnji seji je vlada prav tako ugotovila, da je letošnji državni proračun zaradi spremenjenih gospodarskih razmer in nastanka novih obveznosti neuravnotežen, zato je sklenila, da s petkom začasno zadrži izvrševanje letošnjih proračunskih izdatkov, v nadaljevanju pa bodo sledile aktivnosti za rebalans proračuna. V prvem koraku gre za ukrep zadržanja ter omejevanja izdatkov, ki pa se bo glede na obseg potrebnih sprememb nadaljeval z aktivnostmi za pripravo rebalansa letošnjega proračuna.
Z ukrepom začasnega zadržanja izvrševanja proračuna, ki ga predvideva zakon o javnih financah, lahko vlada ustavi prevzemanje novih obveznosti, predlaga podaljšanje pogodbenih rokov plačil in ustavi prerazporejanje proračunskih sredstev, potrebno zaradi prevzemanja obveznosti. Obenem lahko vlada tudi določi, da morajo neposredni uporabniki pridobiti predhodno soglasje ministrstva za finance za sklenitev pogodbe.
Ministrstvo za finance pri tem pripravi predlog obsega in ukrepov začasnega zadržanja izvrševanja v sodelovanju z neposrednimi proračunskimi uporabniki. Ukrepi začasnega zadržanja izvrševanja se morajo enakomerno nanašati na vse neposredne uporabnike. Vlada se je sicer julija že lotila tudi priprave predloga proračunov za prihodnji dve leti, torej sprememb proračuna za 2023 in proračuna za 2024. Takrat je obravnavala okvirna izhodišča, vsebinski pogovori na podlagi finančnih načrtov ministrstev potekajo avgusta. Obravnava na vladi je po nekaterih napovedih predvidena konec meseca.
Brez podpore ustanovitvi pokrajin
Vlada prav tako ne podpira predlogov državnega sveta o ustanovitvi pokrajin. Ti namreč spreminjajo in rušijo celotni sistem državne uprave, kot jo poznamo v tem trenutku, so na vladi zapisali v obrazložitvi. Vlada ocenjuje, da je nujna krepitev institucij regionalnega razvoja, ki jih že imamo in bi lahko opravljale razvojno funkcijo regij in pokrajin. Vlada je sprejela mnenja o predlogu zakona o ustanovitvi pokrajin, predlogu zakona o financiranju pokrajin in predlogu zakona o pokrajinah, ki jih je pripravil državni svet. K temu jo je pozval državni zbor. Gre za vsebinsko medsebojno povezane predloge, ki dajejo normativni okvir pobudi za ustanovitev pokrajin.
Vlada si prizadeva za pospešen razvoj vseh regij, pa vendar ocenjuje, da bo regionalizacija ob vseh izzivih, s katerimi se Slovenija sooča – svetovna varnost, energetska in podnebna kriza ter soočanje z epidemiološkimi razmerami zaradi covida-19 – težko med prioritetami prihodnjega leta, so po seji vlade zapisali v vladnem sporočilu za javnost. Predlogi tako imenovane pokrajinske zakonodaje namreč spreminjajo in rušijo celotni sistem državne uprave, kot jo poznamo v tem trenutku. Vlada ocenjuje, da je trenutno nujna krepitev institucij regionalnega razvoja, ki jih imamo že danes, regionalnih razvojnih svetov in regionalnih razvojnih agencij, ki bi lahko opravljale razvojno funkcijo regij in pokrajin, so dodali.
Vlada še ugotavlja, da v dosedanjih poskusih tudi ni bilo doseženo politično soglasje o tem, kakšne naloge naj bi opravljale pokrajine, predvsem pa, koliko naj bi jih bilo, so še zapisali. Državni svet je paket treh zakonov za ustanovitev pokrajin v parlamentarno proceduro vložil v začetku julija. Zakonodajno iniciativo je podprlo 28 svetnikov, nihče ni bil proti. Da gre za zgodovinski trenutek, je ocenil predsednik republike Borut Pahor, ki se je seje udeležil kot častni gost. S to odločitvijo je državni svet zaključil proces, ki so ga začeli leta 2019, ko je v vnovičnem poskusu ustanovitve pokrajin prevzel vlogo koordinatorja. Strokovno skupino državnega sveta za pripravo pokrajinske zakonodaje je vodil Boštjan Brezovnik.
Kadrovske menjave
Vlada je na današnji seji razrešila Dolores Kores s položaja direktorice urada za mladino in na njeno mesto kot vršilko dolžnosti imenovala Tino Kosi. Položaj bo nastopila 1. septembra. Vlada je sprejela še nekaj drugih kadrovskih odločitev, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Za v. d. generalnega direktorja direktorata za lesarstvo v ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo je imenovala Darka Sajka, ki bo funkcijo nastopil 1. septembra, in sicer do imenovanja direktorja, vendar največ za šest mesecev oz. do 28. februarja 2023. Za v. d. generalnega direktorja se je vlada odločila zaradi predlagane razrešitve sedanjega generalnega direktorja 31. avgusta in zagotovitve nemotenega dela direktorata, so navedli na uradu.
Vlada je na današnji seji prav tako razrešila Evo Tomič s položaja v. d. generalnega direktorja direktorata za multilateralo in razvojno sodelovanje v ministrstvu za zunanje zadeve. Na ta položaj je bila imenovana 3. junija, in sicer do imenovanja generalnega direktorja, a največ za dobo šestih mesecev. Na njeno mesto je vlada z 22. avgustom imenovala Sanjo Štiglic.
Vlada je danes za v. d. glavnega inšpektorja inšpektorata za javni sektor imenovala Alberta Nabernika, rojenega 20. aprila 1982. Položaj bo nastopil 1. septembra. Prav tako je vlada z današnjim dnem razrešila Slobodana Šešuma kot člana sveta Javne agencije RS za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (Spirit Slovenija). Namesto njega je z 19. avgustom in do konca mandata razrešenega člana oz. do 7. decembra kot predstavnico ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, imenovala Bernardo Gradišnik. Hkrati je vlada namesto 23. junija razrešenega člana sveta javne agencije Spirit Slovenija Mateja Skočirja z 19. avgustom in do 7. decembra kot predstavnico ministrstva, pristojnega za gospodarski razvoj in tehnologijo, imenovala Anjo Kopač.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje