Ženske, ki želijo prekiniti nosečnost, imajo v nekaterih sosednjih državah težave, saj ginekologi uveljavljajo ugovor vesti. Nekatere nosečnice iz Italije in Hrvaške, ki želijo opraviti splav po prvem trimesečju, zato poiščejo pomoč v Sloveniji. Dolgoletni strokovni direktor Ginekološke klinike na UKC Ljubljana in predsednik drugostopenjske komisije, ki odloča o tovrstnih vlogah za prekinitev nosečnosti, pravi, da vse vloge, ne glede na državljanstvo, obravnavajo enako. Storitve so sicer za tuje državljanke samoplačniške.
Na Hrvaškem odmeva primer 39-letne Mirele Čavajda, ki so ji zdravniki v 24. tednu nosečnosti povedali, da plod zaradi agresivnega možganskega tumorja ne bo preživel ali pa se bo rodil s hudimi okvarami. Kljub temu na Hrvaškem ne more opraviti splava, zato je po poročanju hrvaških medijev pomoč poiskala na UKC Ljubljana.
Prof. dr. Adolf Lukanovič, dolgoletni strokovni direktor Ginekološke klinike in aktualni predsednik drugostopenjske komisije, ki odloča o vlogah za prekinitev nosečnosti po 12. tednu, pravi, da so med tujimi državljankami, ki poiščejo pomoč pri njih, predvsem državljanke Hrvaške in Italije. Hrvatic je do pet na leto, še pravi. Lukanovič ob tem poudarja, da imamo v Sloveniji to področje zelo dobro urejeno. Prekinitev nosečnosti do 10. tedna je povsem svobodna odločitev, med 10. in 12. tednom pa mora nosečnica podati vlogo na komisijo prve stopnje; takšne komisije so organizirane pri vsaki od 12 porodnišnic v Sloveniji, pojasnjuje.
Kadar gre za prekinitev nosečnosti po 12. tednu, o tem odloča komisija druge stopnje, ki jo je ustanovilo ministrstvo za zdravje. Kot pojasnjuje Lukanovič, drugostopenjsko komisijo sestavljajo ginekolog, ki komisiji tudi predseduje, psihiater, internist ter socialna delavka. “Kdor želi prekiniti nosečnost po 12. tednu, mora, ne glede na državljanstvo, napisati vlogo z obrazložitvijo, zakaj želi prekinitev, ter priložiti ustrezna dokazila pristojnega strokovnjaka,” še pravi sogovornik. Če je to potrebno, na UKC preiskave tudi ponovijo, da sum na nepravilnosti v razvoju ploda z gotovostjo potrdijo. Za tuje državljanke so sicer omenjene storitve samoplačniške.
“Vprašanje, ki se zastavlja ob tem, je, ali smo dolžni tujim državljankam omogočiti prekinitev nosečnosti,” izpostavlja Lukanovič in dodaja, da se pri obravnavi vlog odločajo etično. “Dogaja se tudi to, da določene ženske zavrnemo, bodisi ker je nosečnost previsoka oziroma ni izrazitih nepravilnosti pri plodu. Kot smo izvedeli pozneje, je ena od teh žensk po pomoč nato odšla na Nizozemsko, druga v ZDA.”
Lukanovič je sicer zelo kritičen do tendenc po spreminjanju zakonodaje, ki ženskam zagotavlja pravico do splava. Kot pravi, je zakon, ki temelji na jugoslovanski zakonodaji iz 70. let prejšnjega stoletja, demokratičen, sodoben in ustrezno naslavlja potrebe žensk.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje