Menu Item
Poslanci do danes hkrati opravili drugo in tretje branje novega Zakona o varstvu okolja ter ga potrdili. Gre za sistemski zakon, ki so ga podprle tudi nevladne organizacije. Minister za okolje Andrej Vizjak je kot ključno zakonsko rešitev izpostavil nov sistem ravnanja z odpadki. Uveljavljen bo tudi kavcijski sistem za plastenke in pločevinke, kar pomeni, da bomo morali potrošnike te vračati v trgovine.
Zakon o varstvu okolja (ZVO-2), ki ima več kot 300 členov, ureja številna področja, od odpadkov, izpustov toplogrednih plinov do ohranjanja biotske raznovrstnosti, v slovensko zakonodajo pa prenaša tudi nekatere evropske direktive.
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je izpostavil, da bo novi zakon celovito uredil področje ravnanja z odpadki. Ker bo za vso odpadno embalažo zdaj odgovorna ena družba, je napovedal konec kupom smeti na komunalah in kritju teh stroškov iz proračuna. “Ključni namen zakona je spodbujati k zmanjševanju proizvedenih količin odpadkov ter vzpostaviti učinkovit pregleden in stroškovno optimalen sistem ravnanja z odpadki,” je povedal. Doslej veljavni zakon ima namreč vrsto lukenj, zaradi katerih so podjetja za ravnanje z odpadno embalažo na sodišču dokazala, da za kupe, ki so se nabirali pri komunalnih podjetjih po vsej Sloveniji, niso odgovorna. Za odvoz in obdelavo nakopičene odpadne embalaže smo tako že večkrat plačali davkoplačevalci, samo v letih 2020 in 2021 čez 12 milijonov evrov.
Doslej so proizvajalci izdelkov, ki so zapakirani v embalažo, lahko izbrali eno od šestih družb za ravnanje z odpadno embalažo in ji plačali embalažnino. Omenjena podjetja so delovala na trgu, novi zakon pa namesto njih predvideva zgolj eno organizacijo za vsak masni tok odpadkov, ki bo v imenu proizvajalcev iskala najugodnejše ponudnike obdelave odpadkov in delovala neprofitno. “Ena organizacija za en masni tok je ustrezna in prava rešitev,” je poudaril Vizjak.
Kavcijski sistem za pločevinke in plastenke
Zakon predvideva tudi uveljavitev kavcijskega sistema za pločevinke in plastenke. Ta pomeni, da potrošnik ob nakupu pijače za embalažo plača določen znesek oziroma kavcijo, ki ga dobi nazaj, ko prazno embalažo vrne. Sistem, za katerega so se zavzeli tudi okoljevarstveniki, imajo v številnih evropskih državah. Njihove izkušnje kažejo, da se tako zbere in reciklira več embalaže kot v državah, kjer embalažo zbiramo v smetnjakih.
Kdaj bo sistem uveljavljen, še ni jasno, predvidoma v nekaj letih, saj so potrebne prilagoditve na prevzemnih mestih, med njimi postavitev avtomatov, v katere je mogoče vrniti embalažo. Zakon določa, da mora vlada v 10 mesecih po uveljavitvi zakona izdati predpis, s katerim bo določena tudi časovna vzpostavitev kavcijskega sistema in ostale podrobnosti.
V društvu Eko krog, ki je pripravilo pravno podlago za to področje, so predlagali, da bi kavcija za eno plastenko ali pločevinko znašala 10 centov.
Brez izenačitve sežiga in sosežiga
V društvu Eko Anhovo in dolina Soče so poslance pozvali k sprejetju dopolnila, s katerim bi izenačili mejne vrednosti izpustov za sosežig in sežig odpadkov, a so ostali razočarani, saj poslanci dopolnila niso potrdili. “Prebivalci, ki živimo v okolici največje sosežigalnice odpadkov v Sloveniji smo izpostavljeni nekajkrat večjim izpustom nevarnih emisij kot ostali državljani republike Slovenije in posledično nosimo nekajkrat večje breme težkih bolezni, ki jih lahko povzročajo industrijski izpusti v obliki organskih snovi, dušikovih oksidov in težkih kovin, ki so lahko zdravju nevarne. Posebej pomenljivo je dejstvo, da so različne kemijske spojine posebej nevarne otrokom,” so zapisali v pismu poslancem in dodali, da pričakujejo spremembo, saj “se aktualni predvolilni programi političnih strank skoraj brez izjem opredeljujejo kot zeleni in trajnostni”.
Več o razliki med sežigom in sosežigom odpadkov lahko preberete v članku (So)sežig: Razlika je, ali si v garaži zaprt z enim avtom ali s petnajstimi. Dopolnilo je vložila stranka Levica, a ga večina poslancev ni potrdila. Minister Vizjak je poudaril, da se mora slovensko gospodarstvo boriti s konkurenco na evropskem in svetovnem trgu in zato potrebuje primerljive pogoje. Zagotovil je, da je Slovenija, ko govorimo o emisijah v okolje, ob boku najrazvitejšim državam EU-ja, kot je Nemčija. Vizjak priznava, da so se prebivalci Soške doline v preteklosti spoprijeli z velikim okoljskim bremenom azbesta, a dejal, da “ni v redu, da izpostavljamo in kažemo s prstom na delujoč objekt v tej dolini, ki po moji oceni, pa tudi po oceni vseh meritev, ki se tam izvajajo, ni koreliran z zdravstvenim stanjem, ki ga izpostavljate in ga večkrat izpostavljajo zdravniki”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!