(So)sežig: “Razlika je, ali si v garaži zaprt z enim avtom ali s petnajstimi”

Slovenija 07. Jan 202215:50 > 19. Jan 2022 11:56
Srdjan Živulović, Bobo

V Sloveniji se obeta gradnja štirih novih sežigalnic odpadkov. V izpustih (so)sežigalnic so rakotvorne snovi, težke kovine in drugi strupi, ki povzročajo številne hude bolezni. Tisti, ki živijo v njihovi bližini, imajo veliko večje tveganje, da bodo zboleli, še posebej ogroženi pa so otroci. Skupina zdravnikov v okviru Zdravniške zbornice pod vodstvom dr. Metode Dodič Fikfak si prizadeva za spremembo zakonodaje, ki omogoča, da (so)sežigalnice ogrožajo zdravje ljudi. Med njimi so prebivalci Soške doline, ki živijo v bližini cementarne Salonit Anhovo. Za zdaj pri odločevalcih posluha zanje ni bilo.

Pred dvema letoma je skupina 593 zdravnikov pozvala politike, naj bodo pri odločitvah, povezanih z okoljem, odgovorni. Konkretno, naj poskrbijo za spremembo zakonodaje, ki zdaj onesnaževalcem omogoča, da zakonito izpuščajo v zrak take količine strupenih snovi, da ogrožajo zdravje ljudi.

Njihova prizadevanja so bila doslej neuspešna. Še več, tudi nova uredba o sežigu, ki je v vladni obravnavi, postavlja merila kapitala pred zdravje prebivalcev, ki bodo živeli v bližini sežigalnic.

“V Sloveniji že zdaj dihamo onesnažen zrak, zaradi česar prezgodaj in po nepotrebnem vsako leto umre več sto ljudi,” opozarja vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana dr. Miran Brvar. “Ob dodatnem onesnaženju z izpusti sežigalnic bi se število obolelih in umrlih samo še povečalo, saj so naše doline slabo prevetrene in bi se pozimi ob temperaturni inverziji onesnažen zrak več tednov zadrževal na teh območjih in nas zastrupljal.”

Strupeni seznam, ki se prenaša na naslednje generacije

Raziskave so jasne, dokazi nedvoumni. “Ob sežiganju komunalnih odpadkov in blata iz čistilnih naprav se v zrak sproščajo strupene snovi: trdi delci, ultrafini delci, dušikovi oksidi, žveplov dioksid, rakotvorni dioksini in furani, benzen, policiklični aromatski ogljikovodiki in številne toksične kovine, kot so živo srebro, svinec, kadmij, krom in tako naprej,” strupeni seznam našteva dr. Brvar.

In posledice? “Izpusti sežigalnic povzročajo rakava obolenja bezgavk, črevesja, pljuč in številne druge bolezni, arterosklerozo, srčni infarkt, astmo, kronični bronhitis, možgansko kap in prezgodnjo demenco. Strupi iz sežigalnic delujejo v zelo majhnih količinah, njihov skupni učinek pa je večji, kot bi bil seštevek posameznih strupov. Poleg tega se kopičijo v naših telesih in dolgoročno škodujejo našemu zdravju.”

“Raziskave kažejo, da so otroci, ki živijo v bližini sežigalnic, bolj bolni kot tisti, ki živijo v zdravem okolju. Ker otroci, glede na svojo velikost, ‘podihajo več zraka’ in se več časa zadržujejo na prostem, v njihovo telo pride še več onesnaževal. Vse več raziskav pa kaže, da toksini vplivajo tudi na še ne rojenega otroka,” dejstva povzema zdravnica s Pediatrične klinike UKC Ljubljana Marina Praprotnik.

“Otroci, ki živijo v bližini sežigalnic, imajo žal več nevroloških bolezni, bolezni dihal in nekaterih vrst raka in avtoimunih bolezni. Onesnaženo okolje vpliva na razvoj imunskega odziva, zato ti otroci okužbe prebolevajo v težji obliki. Nekateri toksini iz okolja prehajajo tudi v celice, v dedno zasnovo DNK, vplivajo na spremembo genov in mutacije, ki se potem prenašajo na naslednje generacije.”

Bolna Soška dolina

Med okolji, v katerih so ta tveganja visoka, je Soška dolina v okolici Anhovega. Posledice nezdravega okolja na zdravje ljudi v praksi dobro pozna Nevenka Mlinar, zdravnica v ambulanti v Desklah. “V letih 2020 in 2021 smo v naši ambulanti odkrili 44 novih rakavih obolenj. Zdravniki ne pričakujemo, da se bo stanje v naslednjih letih izboljšalo, saj gre za ljudi, ki bodo imeli za celo življenje v svojih telesih azbestna vlakna in zato veliko večje tveganje za raka. Kot družba pa lahko poskrbimo, da ti bolniki ne bodo še dodatno prizadeti zaradi škodljivih izpustov iz sosežigalnice (cementarne Salonit Anhovo) in jim omogočimo pravico do čistega zraka.”

Salonit Anhovo
Alen Milavec/BOBO

Dodaja, da ve, da so komu trn v peti, vendar je to njihova dolžnost, saj so zdravniki dolžni varovati zdravje ljudi. Njihova skupina si prizadeva, da bi se dovoljene mejne vrednosti sosežiga in sežiga izenačile. V naši zakonodaji namreč obstaja razlika med sežigom in sosežigom odpadkov. Medtem ko je sežigalnica definirana kot obrat za odstranjevanje odpadkov, sosežigalnica (to je tudi cementarna Salonit Anhovo) odpadke uporablja kot gorivo, namesto da bi, na primer, za to uporabljala premog.

Problematično je, da zakonodaja za sosežigalnice dovoljuje bistveno višje izpuste kot za sežigalnice. “V trenutni zakonodaji je tako na primer mejna vrednosti za prašne delce za sežigalnice 10 mg/m3, za sosežigalnice, 30 mg/m3, medtem ko evropska direktiva zahteva skrajno zgornjo mejo 5 mg/m3. Razlika je, ali si v garaži zaprt z enim avtom ali s petnajstimi,” pravi Ana Mavrič, zdravnica in članica okoljske skupine Zdravniške zbornice. Prebivalcem v okolici dimnikov je povsem vseeno, ali se kurjenje odpadkov imenuje sežig ali sosežig.

Pojasnila so nam poslali tudi iz podjetja Salonit Anhovo: “Navedba, da evropska direktiva zahteva skrajno zgornjo mejo 5 mg/m3, ne drži. Po trenutni zakonodaji je mejna vrednosti za prašne delce za sežigalnice 10 mg/m3, za sosežigalnice 10 ali 20 mg/m3, odvisno od izpustov. Dejanske izmerjene emisije prašnih delcev Salonita Anhovo v letu 2019 so 1,4 mg/m3,” so zapisali.

Še en problem je, da je za sežigalnice mejna vrednost določena za polurne meritve, za sosežigalnice pa v dnevnem povprečju. “V letu 2020 je Salonit Anhovo na enem od izpustov 3600-krat presegel polurne vrednosti dušikovih oksidov, a je bilo to v skladu z zakonodajo, saj so bila dnevna povprečja pod mejo. Kaj se v tistem trenutku dogaja pod dimnikom, ko gre mimo mamica z vozičkom ali kaj se dogaja z zaposlenimi, pa je druga zgodba. Mi želimo, da se to ustavi in to takoj,” pravi zdravnica. “Lahko pride do velikega enkratnega izpusta, nato pa ga upravljavec zniža ali ugasne napravo in bo vse v skladu z merili.”

“Navedena interpretacija ni skladna z zakonodajo,” pravijo v Salonitu. “Za vse cementarne v EU so predpisane dnevne mejne vrednosti, tako kot je definirano tudi v okoljevarstvenem dovoljenju Salonita Anhovo. To je skladno z evropsko IED direktivo in tudi nacionalno zakonodajo. Mejne vrednosti Salonita Anhovo niso bile nikoli presežene za noben emisijski parameter. V letu 2021 so potekale tudi meritve dušikovih oksidov v zunanjem zraku, ki jih je opravljal ARSO na merilnem mestu v Desklah. Te so pokazale, da koncentracije duškovih oksidov v zunanjem zraku v naselju niso problematične. Kakovost zraka je mogoče preveriti na Agenciji RS za okolje, ki meritve na željo in pobudo krajanov dodatno izvaja tudi na merilni postaji v Desklah.”

V Nemčiji so mejne vrednosti za cementarne precej nižje kot pri nas, kar pomeni, da ni nobenega razloga, da ne bi bilo tako tudi pri nas, pravijo zdravniki. “Razen, da je to za upravljavca dražje in strokovno bolj zahtevno.”

Odgovor Salonita Anhovo: “Mejne vrednosti za skupno nekaj več kot 200 cementarn v EU se določajo na enak način. Direktiva 2010/75/EU in koncept BAT (Best Available Techniques) je prenesen v slovenski pravni red.”

Skupina zdravnikov se zavzema tudi za večji in bolj neodvisen nadzor nad onesnaževalci. “Tisti, ki onesnažuje, meri in si sam izbira laboratorij, ki bo naredil analizo. Torej tudi odloča, kdaj bo vzorec vzel, kateri vzorec, kaj bo prikazal in katero polurno koncentracijo bo črtal,” opozarja vodja delovne skupina za spremljanje, opozarjanje in ozaveščanje o nevarnostih onesnaženega okolja za zdravje pri Zdravniški zbornici dr. Metoda Dodič Fikfak.

Na potezi je politika

Zdravniki od politike zdaj zahtevajo troje. Prvič, merila za sosežigalnice naj se izenačijo z merili za sežigalnice, ob tem pa naj se uzakoni tudi neodvisen nadzor nad onesnaževalci. Druga njihova zahteva pa se nanaša na novo uredbo o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, ki predvideva gradnjo štirih sežigalnic in podelitev koncesije zanje za 30 let. Po vladnem predlogu bo koncesijo dobil “tisti, ki lahko sežiga več, prej, ceneje in bolj energetsko učinkovito,” opozarja Ana Mavrič. Skupina zdravnikov je predlagala, da se kot merilo postavi lokacija v povezavi z zdravjem prebivalcev (bližina kmetijskih zemljišč in vodnih virov, prevetrenost, obstoječe stanje okolja, poseljenost in struktura prebivalstva – otroci, bolni) in varnost tehnologije. Njihova tretja zahteva je, da se mejne vrednosti strupenih snovi iz izpustov sežigalnic znižajo in uskladijo z evropskimi (prikaz spodaj).

N1

Uredbo, na katero so zdravniki poslali zgornje pripombe, bo vlada obravnavala konec januarja ali prvi teden februarja, pravijo na ministrstvu za okolje in dodajajo, da pripomb še niso obravnavali. Čez nekaj tednov bo torej znano, ali so odločevalci upoštevali predloge zdravnikov. Po navedbah STA bi prve koncesije za sežigalnice lahko podelili že letos.

Zdravnikom se je v delovni skupini pridružil tudi predstojnik Inštituta za filozofske študije ZRS Koper dr. Lenart Škof. “V konkretnem primeru Soške doline imamo izrazito nepravično porazdeljeno breme odsotnosti čistega zraka. Gre za velikansko nepravičnost, podobno tisti iz zgodovine, ko so delavci v rudnikih zbolevali za ‘črnimi pljuči’. Delali so za druge, zbolevali za druge, da je svet na njihovih plečih gradil to, kar zdaj imamo.” Prebivalci Anhovega pa po azbestu trpijo še posledice sosežiga.

Opozoril je na temeljno načelo sodobne politične etike, ki bi jo morali upoštevati odločevalci in se imenuje ‘rana vednosti’: “Kako bi danes živel in deloval, če bi vedel, da bo tvoj otrok zaradi izpostavljenosti onesnaženemu in strupenemu zraku čez nekaj let zbolel za pljučnim rakom?”

Škof je prepričan, da bi politiki ob upoštevanju tega načela hitro zmanjšali mejne vrednosti. “Če bo to veliko politično vprašanje, kar bi pred volitvami moralo biti, se bo tudi kaj spremenilo,” je še poudaril.

Komentari

Vaš komentar