Menu Item
Na ministrstvu za solidarno prihodnost ne bodo ugodili pobudi delodajalcev, da bi uvedbo prispevka za dolgotrajno oskrbo zamaknili. Priprave na vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe potekajo v skladu z načrti in ne vključujejo zamika katerega koli mejnika, so poudarili za STA.
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Miro Smrekar je na sredini konferenci o vplivu dolgotrajne oskrbe na posameznike in delodajalce v organizaciji podjetja Tax-Fin-Lex povedal, da predlagajo, da bi začetek pobiranja prispevka, načrtovanega za 1. julij, zamaknili. Ni namreč pričakovati, da bodo vse načrtovane storitve res zaživele s 1. januarjem 2026, je dejal.
Delodajalcem se po njegovem pojasnilu zdi, da je višina sredstev, ki jih je treba zbrati za dolgotrajno oskrbo, predstavljena netransparentno. Prav tako vidijo kot netransparentnega način zbiranja in porazdelitve teh sredstev. “Vladna stran je samo povedala, da bi rada s prispevkom zbrala približno 700 milijonov evrov, ni pa povedala, kam gredo sredstva, ki se za dolgotrajno oskrbo zbirajo po starem modelu,” je bil kritičen.
Še pred uvedbo prispevka si želijo, da bi jim ministrstvo bolj natančno pojasnilo, kako bodo sredstva porabljena in kdaj. Po njihovem mnenju se za dolgotrajno oskrbo zbira preveč sredstev glede na to, kaj smo kot družba sposobni ponuditi ljudem, ki potrebujejo te storitve.
Zakon o dolgotrajni oskrbi določa, da bodo delavci, delodajalci in upokojenci s 1. julijem začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Zaposleni in delodajalci bodo plačevali odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine. Tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci, bodo plačevali dva odstotka bruto plače.
Demografske spremembe narekujejo čim bolj odločno delovanje pri vzpostavitvi sistema dolgotrajne oskrbe, so opozorili na ministrstvu. “To je naloga, ki bi jo morala država opraviti že pred desetletji,” so izpostavili.
Zakon o dolgotrajni oskrbi se je začel postopno izvajati v začetku lanskega leta, kot prva pa je bila na vrsti pravica do oskrbovalca družinskega člana. Od 1. julija se ji bodo pridružile pravice do dolgotrajne oskrbe na domu, do e-oskrbe in do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti. S 1. decembrom pa je predvideno še izvajanje pravic do celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji, do dnevne dolgotrajne oskrbe in do denarnega prejemka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!