V veljavo je stopil interventni zakon, ki ga je v začetku septembra sprejel državni zbor. Med drugimi ta predvideva tudi hitrejše zaposlovanje tujcev, ki bi pomagali pri sanaciji. Pristojni bodo delovna dovoljenja in soglasja obravnavali prednostno. Kdaj bo prišlo do prve zaposlitve tujcev in kdo bo ukrep izvajal v praksi zaenkrat še ni jasno. Medtem se slovenski delodajalci že prijavljajo na dogodke, ki se bodo konec meseca zvrstili v različnih mestih Bosne in Hercegovine, kjer bodo iskali primerne kandidate za delo v Sloveniji.
Vlada je tri tedne po največjih poplavah v zgodovini države sprejela interventni zakon, ki ga je v oddaji N1 STUDIO komentirala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Pred našimi kameri sta se v ta namen soočila tudi Borut Sajovic in Zvonko Černač, ki sta se o marsičem strinjala, politične enotnosti pa je bilo konec pri vprašanju novega obveznega solidarnostnega prispevka.
Eden izmed ukrepov za odpravo posledic poplav, je tudi hitrejše zaposlovanje tujcev, ki bodo pomagali pri sanaciji. Kdaj bo prišlo do prvih prihodov tujcev, sicer še ni povsem jasno, saj sistem še ni vzpostavljen, prav tako še ni podzakonskega akta s poklici in dejavnostmi, kjer se bo zaposlovalo.
Drugi interventni zakon je v veljavo stopil 2. septembra, med drugim pa predvideva skrajšanje postopkov za zaposlovanje tujcev, ki se bodo zaposlili v poklicih, potrebnih za odpravo posledic poplav (minister za delo Luka Mesec je pred časom omenjal krovce, montažerje in podobno), ter prihajajo iz držav, za katere ni potreben vizum za vstop in bivanje v Sloveniji.
Prednostno reševanje delovnih dovoljenj
Zavod RS za zaposlovanje bo moral skladno z zakonom izdajo delovnih dovoljenj in soglasij k enotnim dovoljenjem za zaposlitev in delo tujih delavcev reševati prednostno, postopke bo moral zaključiti najpozneje v 10 dneh. Tujci bodo tako lahko za delo poprijeli, še preden jim bo upravna enota izdala enotno dovoljenje za prebivanje in delo. Rok za to je namreč tri mesece.
Podzakonskega akta s poklici in dejavnostmi, kjer se bo zaposlovalo, sicer še ni. Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za delo, je v pripravi. Odredba bo podpisana in objavljena v najkrajšem možnem času, predvidoma do konca naslednjega tedna, so dodali.
Kdo bo ukrep izvajal v praksi?
Razkrili so še, da so v teku tudi izvedbeni dogovori med pristojnimi organi, ki bodo ukrep izvajali v praksi. Za uspešno in ažurno izvajanje je treba še dokončno doreči sistem za izmenjavo vlog med Upravno enoto Celje in zavodom za zaposlovanje, da bo poskrbljeno za ustrezno selekcioniranje vlog in prioritetno obravnavo, so dodali.
Kdaj gre pričakovati prve tuje delavce po novem sistemu, na ministrstvu niso navedli, poudarili pa so, da največ vlog pričakujejo iz držav nekdanje Jugoslavije. Prav tako si delovno silo obetajo iz Ukrajine, Gruzije, Moldavije, a v manjšem obsegu.
“O številu je težko govoriti, že sedaj pa zavod za zaposlovanje mesečno prejme med 4000 in 5000 vlog za izdajo soglasij ali dovoljenj po bilateralnih sporazumih o zaposlovanju. Precej tovrstnih vlog se bo sedaj skušalo vlagati na podlagi interventnega zakona, ki omogoča bistveno hitrejši začetek dela, ki bo možen že na podlagi izdanega soglasja ali dovoljenja Zavoda brez čakanja na odločitev upravne enote o izdaji enotnega dovoljenja,” so pristavili.
Ciljno iskanje delavcev iz BIH
Na vprašanje, ali je v načrtu kakšno organizirano iskanje teh delavcev, so odgovorili, da zavod za zaposlovanje skupaj s pristojnimi organi v BiH in Severni Makedoniji načrtuje ciljno iskanje kandidatov v teh dveh državah, pozneje naj bi se določilo še kakšno drugo državo.
Na zavodu so opisali načrte v BiH, kjer ta mesec organizirajo štiri dogodke, na katerih se bodo lahko slovenski delodajalci povezali s tamkajšnjimi iskalci zaposlitve.
“Trenutno še sprejemamo prijave slovenskih delodajalcev na dogodke, ki se bodo odvili v Sarajevu, Zenici, Banja Luki in Tuzli od 25. do 28. septembra, do sedaj pa smo prejeli že več kot 50 prijav delodajalcev – največ jih je srednje velikih in velikih delodajalcev, medtem ko po dejavnosti prevladujejo prijavljeni iz zdravstva in socialnega varstva ter predelovalnih dejavnosti,” so povedali.
Pojasnili so še, da delodajalci glede sprememb na tem področju že povprašujejo.
Ukrep sicer predvsem delodajalci zelo pozdravljajo, na drugi strani pa se porajajo tudi strahovi, da ga bodo podjetja zlorabljala. Minister Mesec je zato napovedal skrben nadzor. Za zlorabo tega ukrepa bo lahko sicer Inšpektorat RS za delo izrekel 30.000 evrov kazni.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje