Šefic: Ta situacija je najbolj kompleksna kriza v Sloveniji doslej

Jan Gregorc/N1

Po sprejemu interventnega zakona za odpravo posledic katastrofalnih poplav se začenja druga faza ukrepanja po avgustovski ujmi. Državni sekretar za obnovo Boštjan Šefic je v oddaji N1 STUDIO pojasnjeval, kakšne so zadnje ocene škode po katastrofalnih poplavah, kakšne bodo prioritete države in kakšna pomoč bo na voljo tistim, ki so ostali brez vsega.

S preklicem sklepa o aktivaciji državnega načrta zaščite in reševanja ob poplavah se je končala prva faza ukrepanja po avgustovski vremenski katastrofi. Šlo je za najdaljšo intervencijo v Sloveniji doslej. Z začetkom veljavnosti interventnega zakona, ki ga je ta teden sprejel še državni zbor, pa se je začela druga faza.

Kaj to pomeni in kaj še sledi, kakšni so zadnji podatki o škodi, koliko hiš je uničenih, kako bo delovala tehnična pisarna, ki bo pomagala pri gradnji, kako se bo država lotila najtežjih primerov, ki so lahko zelo specifični in različni, kako težko bo določiti prioritete? V N1 STUDIO je gostoval državni sekretar za obnovo Boštjan Šefic.

1. september je bil določen kot prvi rok za predhodne ocene škode in posledic, vendar se zdaj nekoliko zamika. Po oceni premierja Roberta Goloba bi lahko obnova v petih letih stala do sedem milijard evrov. A Šefic opozarja, da gre za prve, grobe ocene, ki služijo dolgoročnemu načrtovanju ukrepov. Za zdaj je neuporabnih vsaj 520 objektov, število pa se bo gotovo še povečalo. Koliko hiš je popolnoma porušenih, koliko neprimernih za bivanje, za koliko ljudi gre?

Ena ključnih prioritet trenutno ostaja čiščenje vodotokov. Šefic je pojasnil, da je v četrtek sprejeti interventni zakon za odpravo posledic katastrofalnih poplav ministrstvu za okolje omogočil, da angažira dodatne ekipe za čiščenje vodotokov. Župane skrbijo tudi kupi onesnaženega mulja, za katere ne vedo, kaj naj naredijo z njimi. Širša operativna skupina je danes pristojnim organom naročila, naj naredijo poglobljeno oceno tveganja, je na njihove skrbi odgovoril državni sekretar. Kdaj torej prebivalci in župani lahko pričakujejo navodila, kaj narediti z muljem?

Skupina za koordinacijo obnove po poplavah se bo preoblikovala v posebno vladno službo. Ta bo imela tri naloge: skrbela bo za koordinacijo aktivnosti, pod službo bodo sodile tehnične pisarne, njena naloga pa bo tudi skrb za prebivalce. Kako bo organizirana ta pomoč? Kdo jo bo izvajal?

Situacije, v katerih so se znašli tisti, ki jim je poplavilo nepremičnine, so zelo različne. Zato bo tudi v zakonu o obnovi predvidenih več možnosti za reševanje njihove stiske. Tako bodo lahko poplavljeni sami gradili svoje novo domovanje ali pa se bodo odločili za bivanje v nepremičnini, ki jo bo zgradila država, je rekel Šefic in dodal, da ga o teh rešitvah čaka še sestanek z ministri. “Vsi skupaj moramo biti realni. Posamičnih želja v celoti ni mogoče vgraditi v noben zakon. V njem bodo predvidene načelne rešitve, znotraj katerih bo vsak sam poiskal najboljšo rešitev zase, država pa ga bo podprla,” je dejal.

Zahtevna bo tudi priprava zakona o obnovi, ki naj bi ga predvidoma pripravili do konca meseca. V petek se je Šefic sestal z vodjo vladnega sveta za obnovo Marjanom Pipenbaherjem, ki je dal svoje predloge za nastajajoči zakon.

Šefica se javnost najbolj spomni iz obdobja migrantske krize v letih 2015 in 2016, ko je bil državni sekretar na notranjem ministrstvu. “Vsaka kriza, s katero sem se ukvarjal, ima svoje posebnosti in je težko iskati vzporednice,” je na vprašanje o primerjavi kriz odgovoril državni sekretar. “Vendar je eno gotovo: vse, kar delamo, delamo za ljudi, za njihovo varnost, da bodo odpravljene težave. Zdi pa se mi, da bo ta situacija najbolj kompleksna kriza v Sloveniji doslej.”