Z zaprisego je svoj mandat generalne državne tožilke začela Katarina Bergant. Med prednostnimi nalogami je pred imenovanjem izpostavila prizadevanje za spremembo zakona o državnem tožilstvu, ki bi omogočal, da ima tudi generalni državni tožilec možnost spreminjanja in dopolnjevanja politike pregona.
Dopoldne je pred predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič zaprisegla Katarina Bergant, ki je s tem tudi uradno zasedla mesto generalne državne tožilke. Za generalno državno tožilko jo je državni zbor imenoval na marčnem zasedanju. Na tem mestu je nadomestila Draga Šketo, ki je oktobra s položaja odstopil po tem, ko so ga policisti ustavili med vožnjo pod vplivom alkohola.
Dosedanja vodja Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani je dejala, da funkcijo generalne državne tožilke prevzema v času, ko je organizacija že izjemno uspešna in učinkovita ter tudi gospodarna. Toda ti dobri rezultati po njenem mnenju ne pomenijo, da ni prostora za izboljšave.
Dejala je, da državnotožilsko organizacijo vidi kot moderno, transparentno, visoko strokovno in učinkovito, njen temelj pa so visoko usposobljeni in učinkoviti ter dobro oziroma primerno plačani državni tožilci z visoko stopnjo osebne integritete. “Prepričana sem, da si bodo vsi moji kolegi s temi lastnostmi še naprej prizadevali, da bodo opravljali svoje temeljno poslanstvo, ki je v učinkovitem, zakonitem in pravičnem kazenskem pregonu v javnem interesu,” je dejala Bergant.
“Prepričana sem, da lahko s svežim pristopom, novimi prijemi, tako organizacijskimi kot vsebinskimi, to delo v organizaciji dvignemo na višjo raven,” je dejala. To bo po njenem mnenju vplivalo tudi na ugled državno tožilske organizacije v javnosti, še posebno, če bo temu sledila strateško usmerjena, odprta in transparentna politika komuniciranja z javnostjo.
Trdno tudi meni, da lahko samo dobro organizirani in povezani organ, v katerem so jasno določene prednostne naloge, vsi kadri pa enakomerno obremenjeni, dviga pripadnost in zadovoljstvo vseh zaposlenih. “Ko je človek v svoji organizaciji zadovoljen, se s tem logično tudi zvišata tako produktivnost kakor tudi uspešnost in učinkovitost, ta učinkovitost se pa potem seveda z rezultati dela tudi pokaže navzven,” je dejala ob nastopu šestletnega mandata.
Predsednica DZ je ob zaprisegi dejala, da ima nova generalna državna tožilka dolgoletne izkušnje v državnotožilski organizaciji in vizijo razvoja institucije, da bo ta neodvisna, zaupanja vredna in učinkovita predvsem za pregon kaznivih dejanj.
Klakočar Zupančič je omenila tudi neuresničeno odločbo ustavnega sodišča glede sodniških plač, ki se nanaša tudi na plače tožilcev. Meni, da so “kar predolgo pustili to stanje neurejeno, kar ni dobro za delo neodvisnih institucij in predvsem ne vpliva na izboljšanje ugleda in pa spoštovanja tako sodišč kot državnega tožilstva”. Po njenih besedah je pomembno, da imajo vsi tožilci pogoje za učinkovito delo, kar vključuje tudi materialne in finančne pogoje. “Zagovarjam, da plače državnih tožilcev in sodnikov uskladijo s plačami ostalih funkcionarjev, ker menim, da je to pomembno tako za sodniško in tudi državnotožilsko neodvisnost,” je dejala Klakočar Zupančič.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje