Drago Šketa je odstopil s položaja generalnega državnega tožilca. Policija ga je namreč ustavila, ko je vozil pod vplivom alkohola. Po naših informacijah so ga zalotili v Mariboru, napihal je 0,37 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka.
S položaja generalnega državnega tožilca je odstopil Drago Šketa, so sporočili z vrhovnega državnega tožilstva.
Policisti so ga po naših informacijah ustavili v Mariboru, ko je v soboto vozil pod vplivom alkohola. Napihal je 0,37 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Dovoljena meja je 0,24 mg/l. Za storjeni prekršek je prejel plačilni nalog.
“Odločitev o odstopu je sprejel, ker bi navedene okoliščine lahko škodile ugledu državnotožilske organizacije. O tem je že obvestil vse pristojne institucije,” so navedli na vrhovnem državnem tožilstvu.
Šketa je bil na položaju generalnega državnega tožilca od leta 2017. Letos spomladi je bil kot prvi generalni državni tožilec doslej ponovno imenovan na to funkcijo. Mandat generalnega državnega tožilca sicer traja 6 let.
Šketa je skoraj celotno kariero gradil v državnotožilski organizaciji, sprva kot strokovni sodelavec, kasneje kot pomočnik okrožnega državnega tožilca, nato kot okrožni državni tožilec. Bil je tudi vodja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, do leta 2017, ko je prevzel funkcijo generalnega državnega tožilca.
Namestnica generalnega državnega tožilca je Mirjam Kline, ki je bila na to mesto imenovana julija letos. Pričakovati je mogoče, da bo Kline začasno nadomestila Šketo, nato pa bo stekel razpis za novega generalnega državnega tožilca.
“Do vožnje pod vplivom alkohola moramo imeti ničelno toleranco, zato cenim, da je generalni državni tožilec Drago Šketa takoj in brez pomisleka prevzel odgovornost za svoje ravnanje in odstopil s svoje funkcije,” je v odzivu zapisala ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan. “S tem je pokazal visoko stopnjo integritete in spoštovanje do položaja generalnega državnega tožilca, državnotožilske organizacije ter pravosodja v celoti,” je dodala ministrica.
Odstop Škete je na družbenem omrežju X komentiral tudi nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar. “Z odstopom zaradi nespametnega zdrsa v zasebnem življenju generalni državni tožilec varuje integriteto državnega tožilstva. Redki funkcionarji so brez predhodnega pritiska javnega mnenja tega sposobni,” je zapisal.
V Državnotožilskem svetu z razumevanjem sprejemajo odstop Škete, a ga tudi obžalujejo
“Stališče Državnotožilskega sveta je, da je vožnja pod vplivom alkohola nesprejemljiva, zato je z razumevanjem sprejel odločitev generalnega državnega tožilca, da odstopi s funkcije,” je svet izpostavil v izjavi za javnost.
Ob tem so v svetu izrazili obžalovanje, saj je Šketa po njihovem mnenju kakovostno in strokovno vodil tako vrhovno državno tožilstvo kot tudi celotno državnotožilsko organizacijo. “V času njegovega vodenja državnotožilske organizacije je ta kljub okrnjenemu delovanju v času epidemije covida-19 in kadrovskemu manku državnih tožilcev uspešno zagotavljala pravno varnost v Sloveniji in sledila sprejeti politiki pregona,” so dodali.
Šketa na položaju od leta 2017
Nekateri tožilci so Šketi v prejšnjem mandatu očitali, da je bil ob nepravilnostih vlade Janeza Janše “precej molčeč”. Kljub temu pa napadov takratnega premierja Janše na Šketo ni manjkalo. Poleti 2020 je Janša Šketo pisno pozval k preganjanju protestnikov, ki nosijo transparente z napisom “smrt janšizmu”. Zagrozil mu je, da bo neposredno odgovoren, če bo prišlo do žrtev. Šketa je Janši odgovoril, da državno tožilstvo deluje učinkovito. “Rimska listina o evropskih pravilih in načelih za tožilce posebej poudarja, da državni tožilci morajo biti pri sprejemanju odločitev avtonomni in izvajati svoje dolžnosti brez zunanjih pritiskov oziroma vmešavanj, ob upoštevanju načel delitve oblasti in odgovornosti,” je takrat med drugim zapisal Šketa. Poudaril je, da državnim tožilcem v posameznih zadevah nikoli ne daje usmeritev, navodil, ali kako drugače posega v njihovo odločanje.
V začetku lanskega leta pa je Janša Šketi očital, da pismo, ki ga je poslal evropski glavni tožilki Lauri Kövesi, ta pa naj bi ga posredovala Evropski komisiji, meji na državni udar. V pismu je Šketa opozoril na zamude pri imenovanju tožilcev. “Vlada je pri sprejemanju odločitev selektivna in arbitrarna,” je zapisal. Opozoril je tudi, da v času tretje Janševe vlade spremenjeni zakon o organiziranosti in delu v policiji notranjemu ministru omogoča usmerjanje policijskih preiskav. Janševe očitke o “pismu na meji državnega udara” je Šketa zavrnil z besedami: “Niti pisno niti ustno nisem predlagal ukrepanja zoper Slovenijo.”
V času, ko je Šketa vodil mariborsko tožilstvo, se je odvijala vrsta zadev v primeru Franc Kangler, a se nobena ni končala s pravnomočno sodbo.
Ko so bili na položaju, vozili pijani
Seznam slovenskih politikov in funkcionarjev, ki so jih zalotili pri vožnji pod vplivom alkohola, je dolg.
Vodja poslanske skupine LDS Tone Anderlič je leta 1996, ko je imel v krvi dobra dva promila, s službenim avtom zapeljal s ceste. Kljub prepovedi vožnje se je vrnil za volan in se odpeljal v Ljubljano. S položaja ni odstopil.
Večkrat so policisti ustavili tudi poslanca SNS Zmaga Jelinčiča. Leta 2003 je napihal kar dvakrat, leto pozneje pa so ga ustavili v Radencih, a ni hotel pihati.
Na pustno soboto 2009 je preveč napihal brežiški župan Ivan Molan. Ker so ga ustavili na manj prometni cesti in v bližini doma, so se v javnosti kmalu pojavile govorice, da so mu policijsko patruljo nastavili politični nasprotniki. Molan je član SDS. Sam je svoje dejanje po medijskem razkritju obžaloval, del javnosti pa je kot sporno ocenil zlasti to, da je med policijskim postopkom po telefonu “za nasvet” klical direktorja krške policijske uprave.
Henrik Gjerkeš, minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v vladi Boruta Pahorja, je odstopil po razkritju, da je vodil pijan. Po novoletni zabavi decembra 2010 so ga policisti ustavili na ljubljanskih obvoznici in ga zaradi alkoholiziranosti pridržali. Po njegovih pojasnilih se je po odstavnem pasu z upočasnjeno hitrostjo peljal zaradi počene pnevmatike, prometno nesrečo pa je zanikal.
Leta 2014 je v prometni nesreči Peter Vilfan zadel pešca. Zaradi tega je nepreklicno odstopil z mesta poslanca državnega zbora. Kasneje je preiskava pokazala, da je bila vsebnost alkohola v Vilfanovi krvi pod zakonsko določeno mejo. Na državnozborskih volitvah, ki so potekale zgolj dva meseca po nesreči, je bil nekdanji vrhunski košarkar vnovič izvoljen za poslanca.
Februarja 2016 je kranjski župan Boštjan Trilar v Kranju z avtomobilom trčil v kombinirano vozilo. Oba voznika sta bila v nesreči lažje poškodovana, Trilar pa je odklonil preizkus alkoholiziranosti, zato so ga pridržali. Rezultati strokovnega pregleda so potrdili prisotnost alkohola nad dovoljeno mejo. Kljub dogodku Trilar ni odstopil z županskega položaja. Sodišče ga je kaznovalo z 18-mesečno prepovedjo vožnje in 5600 evri denarne kazni.
Januarja 2018 so policisti pijanega za volanom ustavili postojnskega župana Igorja Marentiča. Med vožnjo je imel v krvi 1,73 promila alkohola, zato so mu začasno odvzeli vozniško dovoljenje. Po skoraj mesecu dni molka je dogodek priznal in ga obžaloval, odstopa pa ni ponudil. Po odločitvi sodnice so mu vrnili vozniško dovoljenje.
Maja 2019 je direktor Agencije za varnost v prometu Igor Velov s počeno pnevmatiko pripeljal pred pošto v Stražišču pri Kranju in pri tem zadel ob robnik. Kot so medijem povedali očividci, je kazal jasne znake alkoholiziranosti, saj se je opotekal po parkirišču in imel težave pri izstopu iz avtomobila. Po dogodku je svet agencije soglasno odločil, da mora Velov oditi, vlada pa ga je nato predčasno razrešila z mesta direktorja.
Avgusta 2019 je koprski podžupan Patrik Peroša pod vplivom alkohola več kot 20 kilometrov vozil v nasprotno smer po primorski avtocesti. Namerili so mu 1,91 promila alkohola v izdihanem zraku. Po dogodku je odstopil s položaja.
Novembra 2019 je župan občine Miren-Kostanjevica Mauricij Humar pod vplivom alkohola pri vzvratni vožnji z avtomobilom zadel drugo vozilo. Policisti so ga oglobili in mu za en dan vzeli vozniško dovoljenje.
Aprila 2020 je državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Franc Breznik v službenem avtomobilu vozil prehitro in pod vplivom alkohola. Policija ga je kaznovala s 600 evri in 16 kazenskimi točkami. Skoraj dva tedna po dogodku je ponudil odstop ministru za notranje zadeve Alešu Hojsu, ki ga je sprejel.
Predlani so med policijsko kontrolo takratnemu poslancu SNS Janiju Ivanuši izmerili 0,5 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka ali dvakrat več od dovoljenega. Ivanuša se je zavil v molk, namesto njega pa je Jelinčič dejal, da naj bi se na ta način ormoški policisti maščevali poslancu zaradi poslanskih vprašanj, po drugi strani pa da je Ivanuša skušal zgolj premakniti avto na parkirišču, potem pa bi se domov odpravil s taksijem. Na Jelinčičeve očitke se je odzvala ormoška policija, ki je zavrnila poslančeve navedbe s pojasnilom, da je policijska patrulja izvajala običajen nadzor cestnega prometa.
Junija 2022 so policisti pijanega za volanom ujeli nekdanjega ministra za okolje Andreja Vizjaka.
Aprila letos so zaradi vožnje pod vplivom alkohola koprskemu podžupanu Janezu Starmanu začasno odvzeli vozniško dovoljenje. Županu Alešu Bržanu je ponudil odstop, a ga ta ni sprejel.
Šketa tudi ni prvi tožilec s težavami zaradi vožnje pod vplivom alkohola.
Leta 2004 je vlada razrešila vodjo skupine državnih tožilcev za posebne zadeve Jožico Boljte Brus, ki se je na Šmartinski cesti v Ljubljani z avtomobilom zaletela v ulično svetilko, se pri tem ranila, počakala reševalce in policijo, hkrati pa zavrnil preskus alkoholiziranosti.
Decembra lani so policisti ustavili murskosoboško državno tožilko Anico Šoštarič, ki je vozila opita, in to celo med službenim časom in v službenem vozilu, ko se je vračala z obravnave na sodišču. Niso je zalotili prvič. Ko so jo policisti leta 2019 ujeli pijano med vožnjo, je napihala več kot dva promila, kar je štirikrat več od dovoljenega. Leta 2021 pa je pijana povzročila prometno nesrečo in kraj nesreče zapustila.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje