Menu Item
Generalna skupščina ZN bo v torek glasovala o novih nestalnih članicah Varnostnega sveta ZN za obdobje 2024-2025. Za mesto vzhodnoevropske skupine se v konkurenci Belorusije poteguje Slovenija. Zunanja ministrica Tanja Fajon je bila pred odhodom v New York optimistična, da ji bo uspelo.
Ministrica Tanja Fajon je zadnje mesece izražala previden optimizem glede možnosti za izvolitev, v petek pa je ocenila, da je Slovenija na dobri poti, da za dve leti postane članica Varnostnega sveta.
O tem, na koliko glasov podpore računa, ni želela konkretno govoriti, je pa Ljubljana po njenih besedah v zadnjem tednu dobila precej obljub o podpori. A glasovanje je tajno, zato je treba na obljube gledati z nekaj rezerve, opozarjajo na zunanjem ministrstvu.
Država za izvolitev potrebuje dve tretjini glasov držav, ki so prisotne in glasujejo. Članic ZN je 193, a Venezuela zaradi zamude pri plačilu v proračun organizacije nima glasovalne pravice, tako da jih bo lahko glasovalo največ 192. Če bodo vse oddale pravilno izpolnjeno glasovnico, bi Slovenija za izvolitev potrebovala 128 glasov.
Glasovanje se bo začelo v torek ob 10. uri po newyorškem času (ob 16. uri po srednjeevropskem). Število krogov glasovanja ni omejeno, vsak dan se jih lahko izvede toliko, kolikor čas dopušča.
Za izvolitev vsaka kandidatka potrebuje dvotretjinsko večino glasov. To morajo dobiti tudi tiste države, ki sicer v svoji skupini nimajo konkurence.
Pri tokratnem glasovanju – volilo se bo pet članic iz štirih regionalnih skupin – je konkurenca le v vzhodnoevropski skupini, kjer se za sedež potegujeta Slovenija in Belorusija.
Za sedeža afriške skupine sta kandidatki Alžirija in Sierra Leone, za sedež azijsko-pacifiške skupine kandidira Južna Koreja, za sedež skupine latinskoameriških in karibskih držav pa Gvajana.
V petem krogu glasovanja – če bo do njega prišlo – bi lahko poleg Slovenije in Belorusije v vzhodnoevropski skupini kandidirala še kakšna država, a na zunanjem ministrstvu pravijo, da ni znakov, da bi se katera država na to pripravljala.
Običajno se sicer, če posamezna kandidatka v prvem krogu dobi solidno število glasov oziroma precej več od protikandidatke, v naslednjih krogih k njej preselijo še dodatni glasovi, tako da doseže zadostno večino.
Če bo Slovenija v torek izvoljena, bo mesto v Varnostnem svetu zasedla 1. januarja prihodnje leto, in sicer za dve leti, do 31. decembra 2025. V tem času mu bo tudi predsedovala, predvidoma septembra 2024, prav v času splošne razprave na Generalni skupščini ZN.
Za Slovenijo je to tretji poskus kandidature, prvič ji je uspelo in v Varnostnem svetu je bila v obdobju 1998-1999, medtem ko leta 2011 pri kandidaturi ni bila uspešna. Po maratonskem glasovanju jo je porazil Azerbajdžan.
Varnostni svet ima 15 članic, pet je stalnih – ZDA, Rusija, Francija, Velika Britanija in Kitajska – s pravico veta, ostalih deset sedežev je razdeljenih po regionalnih skupinah sistema ZN. Vzhodnoevropska skupina ima na voljo en sedež, azijska, latinskoameriška ter skupina zahodna Evropa in drugi po dva, afriška skupina pa ima tri sedeže.
Kandidaturo za članstvo v letih 2024 in 2025 je konec leta 2021 vložila vlada Janeza Janše in tudi začela kampanjo, ki pa se je okrepila v zadnjem letu, po nastopu nove vlade, ko je vajeti v Mladiki prevzela Tanja Fajon.
Ministrica je v zadnjem letu opravila pogovore s predstavniki 150 držav, skupaj s kolegi pa so se pogovarjali s predstavniki skoraj 190 držav. Kot je povedala Fajon, so veliko pozornosti namenili majhnim državam, med katerimi je precej takih, s katerimi Slovenija v preteklosti skorajda ni imela stikov. Pogovorov ni bilo le z Rusijo, Belorusijo, Sirijo, Afganistanom, Nikaragvo in Venezuelo.
Belorusija je kandidaturo napovedala že leta 2007, njena glavna očitka Sloveniji sta bila, da se je za kandidaturo odločila pozno in da ne vodi samostojne kampanje.
A viri na MZEZ poudarjajo, da se Slovenija v kampanji ni zanašala na podporo zahodnih zaveznic, vključno z ZDA, oziroma jih je celo držala nazaj, saj bi se lahko takšna podpora izkazala za dvorezen meč. Bivši premier Janša je sicer potrdil ugibanja, da se je njegova vlada za kandidaturo odločila na pobudo Washingtona.
Belorusija je imela po drugi strani podporo svoje glavne zaveznice Rusije, medtem ko se je Kitajska po navedbah virov na slovenskem zunanjem ministrstvu obnašala precej pragmatično in z njene strani ni bilo zaznati kakšnih aktivnosti proti Sloveniji.
Glavni očitek, s katerim so se v kampanji soočali slovenski predstavniki, je bil, da Evropa ni dosledna in da ob vojni v Ukrajini pozablja na konflikte drugod po svetu.
Kot je v petek poudarila zunanja ministrica, so si zato prizadevali predstaviti Slovenijo kot verodostojno in zanesljivo državo, ki se bo trudila razumeti probleme drugih delov sveta. Ob tem je izpostavila, da je prednost Slovenije, da v mednarodnem okolju nima bremen iz preteklosti.
V kampanji so izpostavljali zlasti vprašanje podnebnih sprememb, tudi v povezavi z varnostjo, spoštovanje človekovih pravic, pravic žensk, spoštovanje mednarodnega prava, razvojno pomoč …
Če bo Slovenija s kandidaturo uspešna, se bo moralo kadrovsko še okrepiti predstavništvo pri ZN v New Yorku. Tam trenutno deluje 13 diplomatov, načrtovano je, da bi se število povečalo na 20.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje