Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon. (Foto: BOBO)
Od glasovanja o slovenski kandidaturi za nestalno članstvo v Varnostnem svetu ZN nas loči le še nekaj dni. Po relativno kratki kampanji zbiranja podpore se zunanja ministrica Tanja Fajon z ekipo v New York, kjer bo v torek potekalo tajno glasovanje, odpravlja "dobre volje" ...
Slovenija je v ciljni ravnini – dolgo pričakovano glasovanje o tem, ali bo Vzhodnoevropsko skupino držav v Varnostnem svetu Združenih narodov v obdobju 2024–2025 zastopala Slovenija ali Belorusija (ali kdo drug), bo 6. junija v New Yorku. Slovenija je na dobri poti, da ji uspe, so ocenili na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ), kjer so bili v zadnjih mesecih “zmerni optimisti” glede možnosti za uspeh.
“Temperatura v ekipi narašča, v New York ta konec tedna odhajamo z optimizmom. Menim, da smo na dobri poti, da bomo 6. junija uspeli. Predvsem v zadnjem tednu dobivamo veliko pozitivnih signalov,” je novinarjem danes povedala zunanja ministrica Tanja Fajon. Kot je poudarila, je slovenska diplomacija naredila, “kar je znala” oziroma “kar je lahko”.
Med drugim so na MZEZ zabeležili 186 stikov s predstavniki držav, pri čemer jih je 150 opravila ministrica Fajon. Številka kaže, da ministrstvo stikov ni vzpostavilo le s peščico držav Združenih narodov, med katerimi so poleg protikandidatke Belorusije in njene zaveznice Rusije še Afganistan, Severna Koreja, Nikaragva in Venezuela. Tej južnoameriški državi so bile glasovalne pravice sicer zamrznjene zaradi dolgoročnih zamud pri plačilih v proračun Združenih narodov.
Ministrica Fajon si želi, da bi Slovenija stike, ki jih je slovenska diplomacija vzpostavila v enoletnem obdobju vodenja kampanje, ohranjala tudi v prihodnje – ne glede na rezultat glasovanja v Generalni skupščini ZN. “To je za Slovenijo izjemna priložnost, ki jo mora znati izkoristiti. Slovenska diplomacija je Slovenijo praktično postavila nazaj na zemljevid sveta in v tej težki geopolitiki sem zelo ponosna na ta rezultat,” je komentirala Fajon.
Slovenija je med zbiranjem podpore v državah po svetu izpostavljala, da bo v Varnostnem svetu ZN imela povezovalno vlogo, kot eno od pomembnih tem pa je poudarjala podnebne spremembe, katerih učinek na varnost prebivalcev nekaterih predelov sveta se že kaže. Državam onkraj Zahoda, ki razvitemu svetu med drugim očitajo evropocentričnost, je pomembno, da bi Slovenija v Varnostnem svetu ZN delovala dosledno in ne po nareku zahodnih velesil. Slovenski kandidaturi sicer koristi to, da je Slovenija brez “bremen preteklosti”, da ni bila kolonialna sila.
Če bo Slovenija izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta ZN, bo lahko pokazala, “da smo zanesljiva država, ki bo znala krepiti zaupanje in sodelovati z vsemi deli sveta”. Med zbiranjem glasov podpore je slovenska diplomacija po ministričinih besedah vložila veliko napora v prepričevanje malih držav, ki jih je v ZN več kot sto. “Predstavljam si, da nam danes zaupajo, da je kandidatura naša,” je poudarila.
Prek pogovorov v sklopu zbiranja podpore je slovenska diplomacija prav tako spoznala, “kaj so globalni izzivi, kaj države skrbi in kako jih najbolje naslavljamo skupaj”.
Katere države bodo Slovenijo na glasovanju podprle oziroma ne, sicer ne bo znano niti v torek, saj je glasovanje v Generalni skupščini ZN tajno. Na MZEZ prav tako ne razkrivajo, katere države so Sloveniji že zagotovile podporo.
Za izvolitev na mesto nestalne članice Varnostnega sveta ZN z dveletnim mandatom mora vsaka država v Generalni skupščini ZN – tudi tiste brez protikandidatke – zbrati podporo dveh tretjin držav, ki so prisotne in glasujejo (to so države, ki pravilno izpolnijo glasovnico, s katero se ne vzdržijo). V primeru, da bodo vse države prisotne in bodo glasovale, bo kandidatka morala zbrati 128 glasov. Glasovanje lahko poteka v več krogih, pri čemer se po četrtem krogu volitve odprejo in se lahko glasuje tudi za druge države, pri čemer se lahko med izpolnjevanjem glasovnice država predlaga sama ali pa jo predlaga druga država.
PROFIMEDIA
Slovenija kandidatka Zahoda? “Tega preprosto ne razumem”
Odločitev, da se bo Slovenija potegovala za mesto nestalne članice Varnostnega sveta ZN, je vlada nekdanjega premierja Janeza Janše objavila decembra 2021. Predsednik največje opozicijske stranke SDS je nedavno kritiziral vodenje slovenske kampanje, pri čemer je – nasprotno od MZEZ oziroma ministrice Tanje Fajon – poudaril povezavo Slovenije z Zahodom.
“Slovenija je vložila kandidaturo za članico Varnostnega sveta ZN na izrecno prošnjo ameriških in evropskih zaveznikov v EU in Natu, ki nudijo slovenski diplomaciji vsestransko pomoč pri zagotavljanju podpore v Generalni skupščini ZN,” je med drugim zapisal na Twitterju.
Ministrico Fajon so Janševe izjave razočarale. Pred odhodom v New York je ponovila: “Govoriti, da je Slovenija v rokah Zahoda ali da je to kandidatura Zahoda; da se z nekim ciničnim ali omalovaževalnim pristopom govori o Sloveniji in deluje proti naši kandidaturi – tega preprosto ne razumem.” Ponovno je poudarila, da je projekt slovenske kandidature “nacionalen” in da bi politika v takih zgodbah morala “stopiti skupaj”. “Vsi takšni poskusi so namenjeni domači politični javnosti, da skušaš svojega tekmeca, nasprotnika prizadeti.”
Janša je zunanjo ministrico že ob njuni prvi polemiki v zvezi s tem obtožil, da laže. Potem ko je Fajon zapisala, da je SDS “za škodovanje državi in zrušitev vlade pripravljena narediti prav vse”, ji je Janša odvrnil, da Sloveniji “itak članstva v Varnostnem svetu ZN ne bi nihče ponudil, če bi leta 2021 imeli vašo vlado”. Ob tem jo je tudi spomnil na njene besede iz Evropskega parlamenta pred začetkom slovenskega predsedovanja Svetu EU, ko je Fajon ocenila, da je slika Slovenije v Bruslju “zelo slaba”.
Zasluži si ga Slovenija. Zato ga podpiramo, vi @tfajon pa lažete. Ne čudi, da vas hoče zamenjati lastna @strankaSD
Itak nam članstva v VS @UN ne bi nihče ponudil, če bi 2021 imeli vašo vlado. Poglejte, kaj ste lapali v @Europarl_SL dve leti nazaj, tik pred 🇸🇮 P Sveta EU. pic.twitter.com/SCrwfGwfly
Belorusija, ki je od leta 2007 do decembra 2021 veljala za edino kandidatko v Vzhodnoevropski skupini, je Slovenijo med drugim obtožila, da se je s kandidaturo “vrinila”, zaradi česar se Minsku dogaja krivica, in da je odločitev za slovensko kandidaturo prišla od drugod.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje