Menu Item
"Ali bi danes podprli postavitev sežigalnice odpadkov, če bi že sedaj vedeli, da bo prav vaš otrok čez nekaj let zbolel za astmo ali rakom zaradi vsakodnevnega dihanja onesnaženega zraka?" To je vprašanje, ki bi si ga morali zastaviti Ljubljančani, opozarjajo zdravniki iz zdravniške zbornice. Medtem ko ljubljanski župan obljublja nižje stroške ogrevanja in ravnanja z odpadki, se resnična cena, ki jo bomo plačali, meri v zdravju, so prepričani.
Prejšnji teden je ljubljanski župan Zoran Janković slovesno predstavil projekt sežigalnice odpadkov. Povabil je tudi dunajskega župana in direktorja tamkajšnjega energetskega podjetja, ki upravlja tri dunajske sežigalnice. Da je sežiganje odpadkov odlična rešitev, ki bo pomenila celo za petino nižjo ceno ogrevanja za meščane, nižjo ceno ravnanja z odpadki ter trajno rešitev problema s smetmi, so obljubljali pristojni in zagotovili, da je skrb za zdravje in okolje na prvem mestu. “Problematike zimskih inverzij se močno zavedamo,” je dejal tehnični direktor Energetike Ljubljana Marko Agrež in poudaril, da so strahovi o negativnih vplivih sežiganja odpadkov na zdravje odveč.
Nasprotno pa meni skupina zdravnikov v okviru zdravniške zbornice. Prepričani so, da je bila občinska predstavitev projekta zavajajoča. “Sežiganja odpadkov na Dunaju in v Ljubljani ne moremo primerjati, tudi če bi v Ljubljani zgradili sežigalnico, ki bi bila po tehnično-tehnoloških zahtevah primerljiva z dunajsko. Ljubljana namreč leži v slabo prevetreni kotlini, podobno kot Celovec in Gradec, ki nimata sežigalnic odpadkov, medtem ko Dunaj leži na dobro prevetreni ravnini,” so zapisali zdravniki.
Že tako onesnažen zrak bo še slabši
Razlika med Ljubljano in Dunajem je posebej izrazita v hladnejši polovici leta, od novembra do marca, pišejo zdravniki, ko v Ljubljani “pogosto po več dni ali tednov ne vidimo sonca in ne čutimo vetra ter se močno poveča onesnaženost zraka. Letošnjega januarja je bila tako urna koncentracija rakotvornih delcev PM 2,5 v Ljubljani celo 32-krat večja od priporočene letne povprečne koncentracije Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Povprečna letna koncentracija delcev PM 10 v zraku pa je v centru Ljubljane že sedaj največja v primerjavi s koncentracijami na drugih območjih v Sloveniji. Zaradi neznatnega vetra in temperaturnega obrata se namreč vsi izpusti strupenih snovi nabirajo v kotlini ter povzročajo zdravju škodljive učinke. Zlasti so ogroženi starejši, bolniki z boleznimi srca in ožilja ter boleznimi dihal, nosečnice in otroci. Iz navedenih razlogov Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) vrtcem in šolam v hladnejših mesecih večkrat priporoča, da zmanjšajo izvajanje fizičnih aktivnosti na prostem”.
Na Dunaju je drugače. “V hladnih mesecih leta piha močan veter, in to predvsem proti vzhodu in jugovzhodu, kjer sicer ležijo onesnažena okrožja Dunaja, nato pa veter strupene snovi sežigalnice razredči in odnese iz mesta naprej po Panonski nižini. Hitrost vetra zadostuje za obratovanje številnih vetrnih elektrarn v okolici mesta. Meteoroloških in geografskih razmer na Dunaju tako ne moremo primerjati z razmerami v Ljubljani,” opozarjajo.
Poudarjajo še, da je dunajski župan Michael Ludwig na predstavitvi govoril le o pozitivnih vidikih sežigalnic. “Ni omenil, da tudi na Dunaju letno prezgodaj umre zaradi dihanja onesnaženega zraka veliko ljudi, od 1.000 do 2.000 prebivalcev, pravijo znanstvene raziskave. Ob tem pa se moramo zavedati, da /…/ v Ljubljani zaradi onesnaženega zraka prezgodaj umre skoraj do dvakrat več prebivalcev na tisoč prebivalcev, kot to velja za Dunaj. Znano je tudi, da se v Ljubljani ob povečani onesnaženosti zraka že zdaj poveča tudi število obiskov urgence, na primer zaradi poslabšanj pljučnih bolezni.”
Prepričani so, da bi v hladnih, meglenih in neprevetrenih mesecih ljubljanska sežigalnica odpadkov dodatno poslabšala kakovost zunanjega zraka, saj bi se strupene snovi zaradi temperaturnega obrata na višini do 250 metrov nad tlemi le nabirale v kotlini in kopičile nad središčem mesta. “Dodatnim izpustom strupenih snovi iz dimnika sežigalnice, ki naj bi stala v Mostah, bi bili tako poleg okoliških prebivalcev izpostavljeni vsi prebivalci Ljubljane, saj se pozimi zrak počasi premika proti toplejšemu središču mesta,” so opozorili. “Pri sežiganju odpadkov se sproščajo v zrak številne strupene snovi, na primer prašni delci PM 2,5 in PM 10, težke kovine in rakotvorni dioksini, furani in policiklični aromatski ogljikovodiki, zato prebivalci mest s sežigalnicami odpadkov pogosteje zbolevajo za rakavimi obolenji bezgavk, pljuč in debelega črevesja. Poleg tega imajo prebivalci zaradi onesnaženega zraka tudi pogosteje astmo, kronični bronhitis, bolezni srca in ožilja, kot sta možganska in srčna kap, prezgodnjo demenco, otroci pa se slabše razvijajo in imajo pogosteje prirojene nepravilnosti.”
Pismo zaključujejo s tem, da “župan Janković zelo pristransko podaja zgolj prednosti sežigalnice, izkorišča trenutno negotove razmere na področju energentov in obljublja cenejše ogrevanje za prebivalce Ljubljane. Pri odločitvi za sežigalnico odpadkov v Ljubljani ali proti njej si bodo morali Ljubljančani postaviti vprašanje: Ali bi danes podprli postavitev sežigalnice odpadkov, če bi že sedaj vedeli, da bo prav vaš otrok čez nekaj let zbolel za astmo ali rakom zaradi vsakodnevnega dihanja onesnaženega zraka? To bo namreč cena za, kot obljublja župan, nižje stroške ogrevanja in ravnanja z odpadki.”
Pod pismo so podpisani zdravniki: izr. prof. dr. Miran Brvar, dr. med; izr. prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med.; doc. dr. Andreja Kukec, dipl. san. ing.; Ana Mavrič, dr. med.; Nevenka Mlinar, dr. med.; mag. Marina Praprotnik, dr. med.
Na potezi je vlada
Vlada Janeza Janše je tik pred iztekom mandata sprejela Uredbo o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, ki omogoča podeljevanje koncesij za sežiganje odpadkov za 30 let. Uredba je podlaga za javni razpis, na katerega se bodo lahko prijavile občine, v katerih bi postavili sežigalnice. Prejšnja vlada je v uredbi povsem prezrla opozorila zdravnikov, čeprav naj bi se pred tem z njimi več mesecev usklajevali o vsebini.
Kaj bo storila vlada Roberta Goloba, smo vprašali pristojno ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Njihov odgovor je nekoliko dvoumen. “MOP bo še enkrat preveril sprejeto uredbo in se potem odločil glede razpisa za gradnjo sežigalnic,” so zapisali in poudarili, da je “v tako pomembnih odločitvah potreben pogovor z vsemi deležniki, tudi z Zdravniško zbornico Slovenije”. A nato pišejo, da “v nadaljevanju podajamo širši odgovor, zakaj MOP meni, da so očitki zdravniške zbornice v tem delu neutemeljeni”.
MOP poudarja, da nekateri pogoji za gradnjo in obratovanje sežigalnic niso zapisani v tej uredbi, ampak jih določa že druga zakonodaja. Med drugim Uredba o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov določa pogoje za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, mejne vrednosti emisij v zrak in vode ter ukrepe za njihov nadzor, pravila za ravnanje z odpadki in podobno. Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) pa določa, da mora upravljalec naprave, ki povzroča industrijske emisije, zagotoviti uporabo najboljših razpoložljivih tehnik (t. i. BAT). “Upravljalec naprave ne more pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja brez umestitve v prostor,” poudarjajo na ministrstvu, in da gre za ureditev državnega pomena, kar pomeni, da se zanjo izdela državni prostorski načrt, v postopku njegove priprave pa se vedno izvede celovita presoja vplivov na okolje (CPVO). “Za CPVO je treba izdelati okoljsko poročilo, to je dokument, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo pomembni vplivi izvedbe plana na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine ter možne alternative, ki upoštevajo okoljske cilje in značilnosti območja.” Poudarili so še, da se ti dokumenti razgrnejo za javnost, s čimer se zainteresirani javnosti omogoča sodelovanje, podaja pripomb in predlogov skozi ves postopek sprejemanja prostorskega akta.
Poudarili so tudi, da bodo v postopek vključili strokovnjake. “Uredba predvideva imenovanje strokovne komisije predstavnikov različnih ministrstev, ki odpira ponudbe. Pobuda ministrstva za okolje in prostor bo, da se ta skupina imenuje čim prej, da tudi pogleda uredbo in pripravi oziroma pregleda razpis, ne zgolj odpiranje.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje