Menu Item
Komisija za zdravstvene in socialne zadeve Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) je obravnavala novi predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Ugotovila je, da je v marsičem bolj dodelan od veljavnega. Menijo pa, da so nekatere opredelitve še vedno nejasne, celo sporne.
Komisija za zdravstvene in socialne zadeve Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) je danes na izredni seji obravnavala novi predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. V marsičem je novi zakon bolj dodelan od sedaj veljavnega, nekatere opredelitve pa so še vedno nejasne, celo sporne, menijo na Zdusu. Opozorili so predvsem na sistem financiranja.
Na Zdusu ugotavljajo, da se predlog novega zakona, ki ga je sprejela vlada, razlikuje od besedila, ki je bilo v enotedenski javni obravnavi. O pravilnikih, ki so priloga k zakonu, pa javne obravnave sploh še ni bilo, so navedli v izjavi za medije. Ker gre za temeljni sistemski zakon pa menijo, da bi bila o njem potrebna široka javna razprava.
Dve tehtni pripombi na predlog zakona
“Na predlog zakona imamo vsaj dve tehtni pripombi, od katerih ne moremo odstopiti,” je ob robu izredne seje opozorila predsednica komisije Rosvita Svenšek. Za razliko od veljavnega, novi predlog ureja tudi sistem financiranja dolgotrajne oskrbe. Ker gre za nov steber obveznega socialnega zavarovanja je pričakovano, da bo poleg proračunskega financiranja temeljni vir obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo zlasti nov prispevek. Prispevna stopnja je določena v višini enega odstotka za delavce kot za delodajalce in upokojence.
“Na seji posvetovalne skupine ministrstva za solidarno prihodnost je bilo rečeno, da bo prispevek za upokojence kril Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) iz svojih sredstev, zdaj pa beremo, da naj bi ta prispevek plačevali upokojenci sami iz svojih neto pokojnin,” je opozorila. “To pomeni direkten vdor v slovenski pokojninski sistem,” je poudarila.
Kot opozarjajo na Zdusu, namreč višina odmerjenih pokojnin temelji na sistemu neto plač, pri delodajalcih in delojemalcih pa se prispevki plačujejo iz bruto zneskov in povečanja prispevnih stopenj, ki praviloma ne pomenijo nižanja neto plač. Če bi bile pokojnine izplačane v bruto zneskih, bi bil tak predlog možen, tako pa pomeni bistveno sistemsko spremembo določil zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki natančno določa kriterije za izračun neto pokojnin, ki jih je ob polnih pogojih možno znižati le za odmerni odstotek od neto pokojninske osnove, pojasnjujejo. “Ta pristop odločno zavračamo in menimo, da je vreden celo ustavne presoje,” so sporočili.
Zdus: Storitve dolgotrajne oskrbe bi lahko uveljavljali samo tisti, ki so bogatejši
Druga pripomba pa se nanaša na prispevek iz lastnega žepa. Predlog zakona od leta 2032 dalje namreč predvideva dodaten vir financiranja, in sicer lastno udeležbo uporabnika. Predlagano je, da uporabnik nedenarne pravice plača 10 odstotkov vrednosti teh storitev ter v primeru oskrbovalca družinskega člana 10 odstotkov delnega plačila za izgubljen dohodek in nadomestne oskrbe. V primeru dodatnih pravic, npr. storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti, pa uporabnik plača 20 odstotkov vrednosti storitev in to ne oziraje se na gmotni položaj uporabnika storitev.
“Ta določila pomenijo odmik od temeljnih načel iz drugega člena predloga zakona, ki so solidarnost, enakost, pravičnost, enakomerna dostopnost. To bi seveda tudi pomenilo, da bi lahko storitve dolgotrajne oskrbe uveljavljali samo tisti, ki so bogatejši, s čimer se tudi ne moremo strinjati,” je še izpostavila Svenšek.
Dodala je, da predlog zakona še vedno tudi ne ponuja natančne razmejitve storitev zdravstvene nege na del, ki je pravica iz zdravstvenega zavarovanja in na del, ki sodi v dolgotrajno oskrbo, na kar nenehno opozarjajo. Izvajanje zakona bo pokazalo, kako bo ta določila potrebno dopolniti.
Vlada je v ponedeljek potrdila predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca največji korak na tem področju v zadnjih 30 letih. Z njim širijo nabor pravic ter zagotavljajo financiranje, s čimer bo zakon po njegovih navedbah dejansko izvedljiv.
Ministrstvo za solidarno prihodnost bo o predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi od ponedeljka do začetka obravnave v DZ opravilo še ključne usklajevalne sestanke z deležniki iz strokovne javnosti in civilne družbe. Predstavniki nekaterih organizacij so namreč izpostavili nekatere nerešene izzive.
Minister Simon Maljevac se bo sestal s predstavniki skupnosti socialnih zavodov in centrov za socialno delo, društva Srebrna nit, zveze društev upokojencev in Varuhom človekovih pravic, so zapisali na ministrstvu.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!