Menu Item
Po zdrsu predsednice Nataše Pirc Musar, ki je v sredo med obiskom na Tržaškem v pogovoru zamejcem dejala, da je njihova domovina Italija, iz koalicijskih strank SD in Levica prihajajo ostri odzivi. Izjemno oster pa je odziv največje koalicijske stranke Gibanja Svoboda, ki predsednici očita, da je s svojo izjavo Slovencem v Italiji odrekla domovino. Predsednica je svoje besede že dodatno pojasnila, a to ni njen prvi takšen zdrs. Takoj po izvolitvi na lanskih predsedniških volitvah je v intervjuju za ORF dejala, da so manjšinske pravice v Avstriji "zgledno urejene". Tudi tedaj je morala svojo izjavo dodatno pojasnjevati, prav tako se je zanjo opravičila.
Potem ko je sredina izjava predsednice Nataše Pirc Musar med njenim obiskom na Tržaškem razburila zamejce, se zdaj na njen odgovor Slovencem v zamejstvu, da je njihova domovina Italija, ostro odzivajo tudi v koalicijskih SD in Levici, celo izjemno ostro pa v največji koalicijski stranki Gibanje Svoboda.
Iz stranke Roberta Goloba so sporočili: “Že pred stotimi leti, ko so naši Primorci zaradi Londonskega pakta leta 1915 in nato Rapalskega sporazuma leta 1920 postali del Kraljevine Italije, je primorski pesnik Srečko Kosovel zapisal: Ljubljana spi in igra biljard. Potrebnih je bilo 20 let upora proti fašizmu in štiri leta narodnoosvobodilnega boja, da se je večina Primorcev osvobodila in priključila svoji domovini. Takrat zavedni Slovenci tudi v Ljubljani niso spali, ampak se bojevali in si prizadevali, da se vsi Slovenci združimo v eni domovini.”
V Gibanju Svoboda so nadaljevali, da “smo žal sedaj po stotih letih doživeli nepredstavljivo, da je predsednica Republike Slovenije našim rojakom Primorcem, ki so po letu 1947 na podlagi pariške mirovne pogodbe ostali v Republiki Italiji, odrekla njihovo domovino, ki je lahko le Slovenija. Kot njihovo domovino jim je samovoljno določila Republiko Italijo. Vsem Slovencem, pa naj živijo v katerikoli državi po svetu, je lahko domovina le Slovenija. To mora še toliko bolj veljati za vse zamejske Slovence, ki so po drugi svetovni vojni ostali v sosednjih državah. Predvsem zato, ker jim njihove pravice nikoli niso bile v celoti priznane in spoštovane. Zato je izjava predsednice republike nespoštljiva – ne samo do Slovencev, ki živijo v zamejstvu, temveč do vseh Slovencev in naših prednikov, ki so umirali, trpeli in se bojevali, da imamo svojo domovino in državo.”
Socialni demokrati Tanje Fajon so sporočili: “Socialni demokrati Slovencem v zamejstvu sporočamo, da ste enakovreden, cenjen in spoštovan del enotnega slovenskega naroda, vaša domovina je Slovenija. Domovina sega veliko dlje od državnih meja in je več kot izpolnjevanje obveznosti do države. To dokazujete in živite ravno Slovenke in Slovenci, živeči v zamejstvu. Vsakodnevno in ob največjih prelomnicah slovenskega naroda dajete izjemen zgled pripadnosti Sloveniji, naši skupni domovini, ter si prizadevate za njeno ter dobrobit vseh Slovencev in Slovenk, živečih v matični domovini, zamejstvu in po svetu.”
Zelo neposreden pa je bil tudi vodja poslanske Levice Matej Tašner Vatovec, sicer tudi Primorec. “Domovina je verjetno res abstrakten pojem, definitivno pa ni to nujno država, v kateri bivaš in plačuješ davke. V primeru naših rojakov v Italiji je to toliko bolj izrazito, sploh glede na odnos, ki ga ima uradni Rim do zgodovine. Sploh glede na izrazito desničarsko okolje, kakršen je Trst. Istočasno je znala tudi uradna Ljubljana v imenu dobrososedskih odnosov včasih pozabiti na te zgodovinske okoliščine in na naše zamejce. A kljub vsemu ostajajo s srcem v Sloveniji in razumejo pomen zgodovinskih in kulturnih vezi z obeh strani meje. Ne nazadnje, kot Primorci. Zato me preseneča predsedničin odnos in z zanimanjem pričakujem njena pojasnila. Morda bi morala v svojem uradu zamenjati kakšnega svetovalca, ne pa mladih aktivistov,” je zapisal.
S tem se je obregnil na potezo predsednice, ki je zaradi protestnega podiranja zastavic nasprotnikov pravice do splava prekinila sodelovanje s članico Mladinskega posvetovalnega odbora Saro Štiglic. Odločitev Pirc Musar je naletela na številne kritike, predsednica pa je v zapisu na družbenem omrežju X “plaz kritik označila za prekomeren”.
Kot smo poročali na N1, se je predsednica v sredo udeležila odprtja prenovljenega Narodnega doma v tržaškem predelu Sveti Ivan, ki je še posebej pomemben za tamkajšnjo slovensko zamejsko skupnost. Ob številnih pogovorih s predstavniki zamejcev in deželnih funkcionarjev je obiskala tudi dijake slovenskih zamejskih licejev, ki so ji postavljali različna vprašanja o politiki, migracijah in manjšinah.
Ena od dijakinj je poudarila, da manjšina ne more brez domovine, slovensko predsednico pa je vprašala, ali se ji zdi, da matični Slovenci dovolj dobro poznajo in upoštevajo svoje zamejce. “Vaša domovina je Italija. Vi prispevate k razvoju, sožitju in kulturi Italije. Tega ne pozabite,” je odgovorila Pirc Musar, izjava pa je negativno presenetila številne ljudi iz zamejske skupnosti.
Po številnih kritikah so se zdaj odzvali tudi v uradu predsednice republike in natančneje pojasnili, da je predsednica imela v mislih, “da so pripadniki slovenske manjšine državljani Italije”. “Italija je torej država, kjer živijo, plačujejo davke ipd. In Italija je tista, ki jim mora tudi zagotavljati manjšinske pravice. Tako kot so pripadniki italijanske manjšine v Sloveniji državljani Slovenije in je dolžnost Slovenije, da poskrbi za uresničevanje pravic italijanske narodne skupnosti. Domovina je seveda širši pojem,” so dodali v kabinetu.
Poudarili so še, da je predsednica v javnih nastopih in intervjujih večkrat povedala, da so Slovenci iz zamejstev soustvarjalci slovenske kulture in narodne identitete. “Kot slovenska predsednica bo vedno podpirala projekte, ki krepijo narodno identiteto in jezik in spodbujajo sodelovanje na podlagi evropskih vrednot,” so še zapisali.
A to ni prvi takšen zdrs predsednice Nataše Pirc Musar. Takoj po lanskih predsedniških volitvah je v intervjuju za avstrijski ORF dejala, da so pravice manjšin v Avstriji “zgledno urejene”, s čimer je razburila predstavnike slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji, ki so jo očitali, da bi “morala vedeti, da se niti državna pogodba iz leta 1919 niti državna pogodba iz leta 1955 nista zgledno izvajali ter da niso bile izpolnjene niti obljube koroškega parlamenta pred referendumom 1920 niti memorandum iz leta 2011”.
Pirc Musar se je po tej svoji izjavi za ORF tedaj opravičila. Dejala je: “Če so me narobe razumeli, se opravičujem.” In dodatno pojasnila, da ni mislila nič slabega ter da se zaveda, da nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje