Že drugo ameriško opozorilo: Slovenija zaradi obrambnih izdatkov na radarju ZDA?

Ameriški svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz se je v objavi na omrežju X obregnil ob slovenske obrambne izdatke.
Delil je tvit, v katerem je bilo zapisano, da bo Slovenija izdatke za obrambo do leta 2030 povečala na dva odstotka BDP, ob tem pa je Waltz pripisal: "Prevod: Slovenija bo dosegla MINIMUM (šele) 16 let po tem, ko se je ves Nato leta 2014 zavezal k dvema odstotkoma. Nesprejemljivo."

Po sedanjih strateških dokumentih velja prav to: da bo Slovenija dva odstotka BDP za obrambo dosegla do leta 2030, a je predsednik vlade Robert Golob pred dnevi na izrednem zasedanju evropskih voditeljev v Bruslju napovedal, da bo Slovenija povečevanje obrambnih izdatkov pospešila in dva odstotka BDP dosegla pred letom 2030.
O tem, kako natančno bo potekalo zviševanje, je še prezgodaj govoriti, je dejal premier Golob. Napovedal pa je, da bo Slovenija scenarij povečanja izdatkov pripravila do vrha zveze Nato konec junija v Haagu. Vlada bo pred tem s scenarijem seznanila tako parlament kot javnost, je še zagotovil.

Pri tem pa naj bi šlo predvsem za naložbe v dvojno uporabo – za vojaške in civilne namene, za krepitev domače obrambne industrije, kibernetske varnosti in izgradnjo infrastrukture, vključno s krepitvijo zdravstvenega sistema, kar, kot smo že poročali, pomeni vzpostavitev vojaške bolnišnice v Ljubljani in širjenje kapacitet tudi nekaterih drugih slovenskih bolnišnic.

Novo slovensko orožarsko podjetje?

Kot je v soboto poročal Forbes Slovenija, je v kontekstu razmisleka o krepitvi domače obrambne industrije na mizi tudi ideja, da bi v Sloveniji ustanovili novo orožarsko podjetje, v katerem bi imela delež tudi država in ki bi sklenilo partnerstvo še s kakšnim večjim evropskim orožarskim podjetjem, denimo z nemškim Rheinmetallom. Cilj je, da del povečanih izdatkov za obrambo ostane doma.

Eno od vodilnih podjetij obrambne panoge pri nas je namreč ljubljansko podjetje Valhalla Turrets, ki že izdeluje oborožitvene postaje za oklepnike in v sodelovanju s konzorcijem slovenskih podjetij v zadnjem času veliko posluje z ministrstvom za obrambo.

Ustanovitev novega orožarskega podjetja, ki bi proizvajalo oborožitvene kupole za oklepnike tako za potrebe Slovenske vojske kot za širši evropski trg, naj bi bil tudi glavni razlog za odhod nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo Damirja Črnčeca na položaj pomočnika za korporativno varnost v Slovenskem državnem holdingu (SDH).

Že drugo ameriško opozorilo

V oči pa gotovo pade, da je zapis ameriškega svetovalca za nacionalno varnost Waltza že drugo javno opozorilo ZDA Sloveniji o prenizkih izdatkih za obrambo, ki je v zadnjih tednih prišlo iz krogov ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
V začetku marca se je namreč posebni odposlanec ameriškega predsednika za posebne misije Richard Grenell spotaknil ob objavo slovenske predsednice Nataše Pirc Musar.

Predsednica je po spodletelem sestanku ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Beli hiši, ki se je sprevrgel v prepir, zapisala, da to, čemur smo bili priča v Ovalni pisarni, "spodkopava vrednote in temelje diplomacije", Slovenija pa da trdno podpira suverenost Ukrajine in ponavlja, da je Rusija agresor.

Grenell je v odgovoru na predsedničino objavo Sloveniji očital, da sodi med države članice Nata z najnižjimi obrambnimi izdatki. “Že leta 2014 ste se zavezali, da boste za obrambo dajali dva odstotka BDP, a ste še vedno le na 1,29 odstotka. Nič ne spodkopava Nata bolj kot to, da se ne plačuje pravičnega deleža,” je zapisal.

Trenutno dva odstotka BDP za obrambo dosega 23 od 32 članic Nata. Največji delež BDP za obrambo namenja Poljska, več kot 4 odstotke. Več kot 3 odstotke pa poleg ZDA (3,3 odstotka), prispevajo še Estonija, Latvija in Grčija.

A, kot že omenjeno, napovedi kažejo, da se bo na junijskem vrhu Nata v Haagu spodnja meja obrambnih izdatkov za države članice Nata z dveh odstotkov BDP povečala na 3, morda celo 3,5 odstotka BDP.