Stanje je ponekod na sodiščih že alarmantno, kronično primanjkuje vpisničarjev, informatikov in zapisnikarjev, ki so tudi zelo slabo plačani, je predsednika vlade že v začetku maja opozoril predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević in dodal, da problematika sodnega osebja v razpravah o spremembi plač v javnem sektorju ostaja spregledana. Zdaj pa je pismo dobila še ministrica za pravosodje, pošilja ji ga sindikat delavcev v pravosodju in opozarja na "jasne posledice" v primeru kršitev stavkovnega sporazuma iz preteklosti.
“Ob spremljanju trenutnega dogajanja v zvezi z napovedano spremembo oziroma reformo plačnega sistema javnega sektorja zaskrbljeni ugotavljamo, da je v javnih razpravah ter objavljenih predlogih in izhodiščih za spremembo plačnega sistema problematika sodnega osebja spregledana,” je v začetku maja predsedniku vlade Robertu Golobu zapisal predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević.
Opozoril je, da sodstva pri oblikovanju izhodišč plačne reforme ni zraven in da zato odločevalci tudi ne morejo biti podrobno seznanjeni s širšo sliko težav, s katerimi pravosodje sooča. Najhuje je namreč, opozarja predsednik vrhovnega sodišča, ko gre za sodno osebje.
Na prvostopenjskih sodiščih, kjer je stanje po besedah Đorđevića najbolj “alarmantno”, namreč kronično primanjkuje zapisnikarjev, vpisničarjev in informatikov, izhodiščni plačni razred za večino sodnega osebja pa je pod minimalno plačo.
“Seznami sodniških pripravnikov so prazni, strokovnih sodelavcev je vedno manj. Ker pravniški državni izpit, brez katerega strokovnega sodelavca na sodišču ni mogoče zaposliti, v izhodiščnih plačnih razredih ni ustrezno ovrednoten, se le še peščica pravnikov odloča za zaposlitev na sodiščih, kar je zaskrbljujoče, saj vemo, da predstavljajo glavni vir za bodoče sodnike,” premierja Goloba opozarja predsednik vrhovnega sodišča in dodaja, da se se zaradi krepi nezadovoljstvo med zaposlenimi, mnogi pa iz pravosodja prav zato tudi že odhajajo.
Predsednik vrhovnega sodišča je premierja tudi opozoril, da so drugod v državnih organih delovna mesta praviloma uvrščena v višji plačni razred kot v sodstvu.
“Ni se mogoče zadovoljiti z dejstvom, da je usoda sodnega osebja odvisna zgolj od pogajalske moči posameznih sindikatov. Sodstvo ne potrebuje zgolj odprave plačnih nesorazmerij, ampak redefinicijo obstoječih delovnih mest na način, ki bo odražal potrebe sodstva in dejansko delo zaposlenih, za katerega bodo ti ustrezno nagrajeni in stimulirani. Potrebujemo nove sistemske rešitve, ki bodo omogočile, da bomo lahko še naprej zagotavljali izvajanje delovnih procesov na sodiščih in s tem svojo ustavno vlogo,” je vlado in premierja Goloba še pozval Đorđević.
Po pismu predsednika vrhovnega sodišča so se zdaj oglasili še v sindikati delavcev v pravosodju in opozorili, da je ministrica Sanja Ajanović Hovnik že zagotovila, da bodo ob prenovi plačnega sistema upoštevali tudi problematiko podplačanega sodnega osebja, ki ga ni dovolj. A se do zdaj to še ni zgodilo, opozarja sindikat.
“Vendar pa vedno bolj kritična kadrovska situacija na sodiščih, na katero utemeljeno opozarja tudi vrhovno sodišče, nadaljnjih zamud ne bo več prenesla. Sindikat se tako pridružuje pozivu vrhovnega sodišča, in zahteva, da se v socialnem dialogu z vsemi deležniki nemudoma pristopi k reševanju plačne problematike zaposlenih v pravosodnem sistemu,” so še poudarili v SDP.
Če pa bo vlada ignorirala nujnost sprememb pri plačni ureditvi zaposlenih v pravosodju, pa bo sindikat, kot pravijo, to razumel kot kršitev v preteklosti sklenjenega stavkovnega sporazuma, kar pa bo imelo tudi jasne posledice.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje