Otroci celo nehajo hoditi v šolo

Prideš v učilnico v gimnaziji ali poklicni šoli in ti punce, stare 16 ali 17 let, rečejo, da komaj čakajo, da bodo dopolnile 18 let, zato da bodo lahko na OnlyFansu prodajale svoje fotografije. Tudi to je izkušnja s terena svetovalke na Logoutu Mije Repenšek, ki je za N1 pripovedovala o digitalnih odvisnostih. Veliko mladih zaradi zasvojenosti s telefonom, igrami ali omrežji tudi preneha hoditi v šolo.

Mija Repenšek je svetovalka na Logoutu – centru pomoči pri prekomerni rabi interneta, je tudi raziskovalka zasvojenosti in nevarne rabe telefona, socialnih omrežij in spletne pornografije. Veliko se srečuje z odraslimi in mladimi, ki imajo v življenju težave zaradi odvisnosti od telefona, interneta, omrežij, iger …

Nemočni starši, otroci v stiskah

Pravi, da se starši, ko ugotovijo, da je njihov mladostnik zasvojen z napravami ali omrežji, pogosto počutijo zelo nemočneo in ne vejo, kako ukrepati. Celo strah jih postane lastnega otroka.

Kdaj se starši ali pa mladi obrnejo po pomoč? Največkrat takrat, ko se običajno življenje že ruši, ko družina trpi, ko se pojavijo stiske, težave v šoli.

Na Logoutu imajo denimo zdaj v obravnavi veliko najstnikov, ki so zaradi zasvojenosti s telefonom, omrežji ali računalniškimi igrami nehali obiskovati šolo. Začeli so razmišljati, da se bodo kasneje zaposlili v kakšnem od digitalnih poklicev, in so prepričani, da zato šole, pouka in izobrazbe sploh ne potrebujejo.

Ob tem pa imajo ti mladi povsem napačne predstave – da bodo lahko uspeli brez kakršnega koli truda, opozarja Repenšek. In da je to, da so po ure in ure na napravah, to, kar jim bo pomagalo pri teh poklicih. Čeprav je realnost povsem drugačna,

Dogaja se, da prideš v razred, gimnazije ali pa poklicne šole, pa ti srednješolke pri 16, 17 letih rečejo: “Jaz komaj čakam, da bom stara 18, da bom lahko na Onlyfansu začela prodajati svoje fotografije”. To je zdaj postala ideja kasnejšega zaslužka, ideja “poklicne izbire”, ki pa prinese tudi zelo veliko razočaranj, opozarja svetovalka na Logoutu.

Zasvojeni smo lahko vsi. Primeri od 6 do 80+ let

Prav tako mladi pogosto denimo rečejo tudi, da želijo postati e-športniki, ob tem pa se ne zavedajo, kaj vse je za to potrebno. Da ure in ure uporabe telefona in računalnika vsak dan niso to, kar v e-športu prinaša uspeh. Pričakovanja teh najstnic in najstnikov so pogosto povsem nerealna. To, da si želijo nekoč v prihodnosti delati v digitalnih poklicih, mnogi mladi namreč uporabljajo le kot izgovor za svojo digitalno zasvojenost, še dodaja Repenšek.

Na N1 pa preverite tudi celoten pogovor o digitalni zasvojenosti. Objavili smo ga v članku: Kakšna je pametna skrivnost vsakega telefona? V njem boste izvedeli, kako prepoznati znake, da je nekdo zasvojen s telefonom, igrami, družbenimi omrežji. Kako to prepoznati pri sebi? Kako se pogovarjati o tem, ko ima s tem težave najstnik ali najstnica? Kakšne napake pri tem delajo starši? Zakaj to niso stvari, pri katerih bi zamahnili z roko? Zakaj se to dotika vseh nas? Kakšne otroke, najstnike in odrasle srečujejo tisti, ki se v Sloveniji ukvarjajo z nekemičnimi zasvojenostmi? Kako jim pomagajo? In zakaj moralna panika ni na mestu? Kakšen je “zdrav” odnos do novih tehnologij?

V pogovoru sodeluje tudi terapevt Miha Kramli, vodja centra za zdravljenje zasvojenosti v zdravstvenem domu Nova Gorica, kjer se zelo veliko ukvarjajo z nekemičnimi zasvojenostmi. Njihov najmlajši pacient je imel 6 let, najstarejši pa več kot 80. Trenutno sicer k njim v obravnavo največ prihajajo srednješolci in osnovnošolci.