Menu Item
V medijih in javnosti je danes odmevalo razkritje dopisa generalnega sekretarja urada predsednice republike Uroša Kreka, ki ga je konec novembra naslovil na ministrstvo za javno upravo. O tem so sicer prvi poročali na portalu 24ur.com, kjer so zapisali, da je predsednica republike Nataša Pirc Musar nezadovoljna z višino svoje plače. Te navedbe so v predsedničinem uradu za N1 zanikali. "Iz dopisa izhaja, da predsednica republike nikoli ni trdila, da ni zadovoljna s svojo plačo, temveč se zavzema za ustavno skladen in pravičen sistem plač funkcionarjev in vseh javnih uslužbencev," so pojasnili v uradu predsednice republike.
Generalni sekretar urada predsednice republike Uroš Krek je konec novembra na ministrstvo za javno upravo (MJU) in takratnega začasnega ministra Klemna Boštjančiča naslovil dopis o sistemu plač v javnem sektorju in pravici funkcionarjev do dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času. Dopis so uredništvu N1 Slovenija posredovali z urada predsednice republike.
V omenjenem dopisu je Krek ministrstvo povprašal o “resnični ustavni skladnosti” drugega odstavka 23. člena zakona, ki pravi, da funkcionarjem, med njimi tudi predsednici republike, ne pripadajo dodatki, razen dodatka za delovno dobo.
Prvi je sicer o dopisu Uroša Kreka na ministrstvo za javno upravo poročal portal 24ur.com, ki je navedel, da je predsednica Nataša Pirc Musar nezadovoljna s svojo plačo, kar so v njenem uradu zanikali.
Kot so zapisali, ne drži, da predsednica republike ni zadovoljna s svojo plačo oziroma si želi višjega plačila. “Takšni naslovi so zavajajoči in neresnični,” so se odzvali v uradu Pirc Musar odzvali. Dodali so, da iz dopisa jasno izhaja, da predsednica republike nikoli ni trdila, da ni zadovoljna s svojo plačo, temveč se zavzema za ustavno skladen in pravičen sistem plač funkcionarjev in vseh javnih uslužbencev.
“Predsednica republike je javno že večkrat opozorila, da je reforma plač v javnem sektorju nujna, saj zaradi podrtih plačnih razmerij prihaja do negativne selekcije pri najodgovornejših funkcijah v javnem sektorju. Prav tako pa je predsednica večkrat javno poudarila, da se morajo najprej ustrezno urediti pogoji za najnižje plačne skupine v javnem sektorju,” so zapisali v uradu predsednice republike.
Ob tem so opozorili še na položaj županov in županj, ki ob izrednih razmerah (kot so bile letošnje avgustovske poplave) svoje delo vedno opravijo z odliko, nase in svoje ekipe pa prevzamejo marsikatero breme, ki bi ga morala urediti država. “Po mnenju predsednice republike niso ustrezno plačani za svoje delo,” so še poudarili v uradu Pirc Musar.
Dodali so še, da bo predsednica republike na takšna nesorazmerja opozarjala še naprej, čeprav se zaveda, da bodo takšne teme politično zlorabljene za njeno diskreditacijo in zavajajoče obravnavane.
V dopisu, ki so ga poslali na MJU, so navedli tudi predlog rešitve ureditev dodatkov k plačam funkcionarjem. “Zanimivo, da odgovora MJU do danes nismo prejeli, je pa ta dopis vseeno našel pot v medije. In to ravno na dan nagovora predsednice republike v državnem zboru,” še pravijo v uradu predsednice republike.
Kaj piše v dopisu?
“Dovolite mi, da kot predstojnik urada predsednika republike vašemu ministrstvu postavim vprašanje resnične ustavne skladnosti drugega odstavka 23. člena zakona o sistemu plač v javnem sektorju,” je Krek uvodoma zapisal v dopisu takratnemu začasnemu ministru za javno upravo Klemnu Boštjančiču.
Zapisal je, da je v veljavi že davno zastarel zakon o funkcionarjih v državnih organih, ki določa, da se osebni dohodek funkcionarjem določi tako, da se osnova za obračun osebnih dohodkov pomnoži s koeficientom za določanje osebnih dohodkov in poveča za odstotek za vrednotenje delovnih izkušenj ter za odstotek za vrednotenje delovne uspešnosti oziroma za dodatno delovno obremenjenost. “Iz navedene dikcije je mogoče sklepati, da zakon tudi za funkcionarje predvideva določene dodatke, in sicer najmanj za delovno uspešnost, pa tudi za delovno obremenjenost,” piše v dopisu.
Ob tem Uroš Krek spomnil tudi na odločbo ustavnega sodišča iz začetka letošnjega junija, kjer je sodišče zapisalo, da položaj sodnikov kot funkcionarjev v službenem razmerju, kar se tiče njihovega plačnega položaja, ni primerljiv s položajem javnih uslužbencev.
“Navedeno lahko velja zgolj za funkcionarje sodne veje oblasti, ki pa imajo v področni zakonodaji določene pravice do nekaterih dodatkov k plači, medtem ko nekateri funkcionarji (tudi predsednica republike in vsi funkcionarji v njenem uradu) niso upravičeni do prav nobenega dodatka, torej niti dodatkov, do katerih so upravičeni funkcionarji sodne veje oblasti niti pavšala, do katerega so upravičeni poslanci kot tudi ne dodatka za nezdružljivost funkcije, čeprav nezdružljivost funkcije velja tudi zanje,” je Krek zapisal v dopisu.
Po mnenju generalnega sekretarja urada predsednice republike v tem primeru ne gre za urejanje različnih pravnih položajev javnih uslužbencev in funkcionarjev na različne načine, temveč za urejanje enakih pravnih položajev – predsednice republike, funkcionarjev v uradu predsednice republike, funkcionarjev izvršilne, zakonodajne in sodne veje oblasti, ki so si med seboj enakovredne – na različne načine, kar pa ne more biti ustavno skladno.
Ob tem se generalni sekretar predsedničinega urada sprašuje, kaj je razlog, s katerim bi lahko na ministrstvu utemeljili dopustnost razlikovanja med sodniki in državnimi tožilci ter ostalimi funkcionarji v državnih organih, kot ga uveljavlja tretji odstavek 23. člena zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Ta namreč določa, da sodnikom in državnim tožilcem pripadajo tudi dodatki za dvojezičnost, položajni dodatek, dodatek za delo v manj ugodnem delovnem času ter dodatek za pripravljenost.
“Ostali funkcionarji so tako v primerjavi s sodniki in državnimi tožilci postavljeni v neenak oziroma manj ugoden položaj,” še piše v dopisu. Prav tako je neupravičeno, da trenutno določena višina plač funkcionarjev ne odraža plačila za njihovo dejansko opravljeno delo. “Predsednica republike in funkcionarji v njenem uradu svoje ‘delo’ ob izvrševanju svojih funkcij opravljajo preko vsek časovnih zakonskih maksimumov, ki jih za varstvo določa zakon o delovnih razmerjih in zato ne dobijo dodatnega plačila ali nadomestila,” je zapisal Krek.
Ob tem so v predsedničinem uradu mnenja, da bi moral biti delovnopravni položaj predsednice republike in funkcionarjev v njenem uradu primerljiv s položajem drugih funkcionarjem različnih vej oblasti kot tudi s položajem javnih uslužbencev. “Zato bi jim morali biti zagotovljeni primerni pogoji dela v smislu varstva pri delu, počitkov in ne nazadnje tudi primerno plačilo za opravljanje njihove funkcije,” še piše v dopisu.
Ministrstvu za javno upravo so v uradu predsednice republike zato predlagali spremembo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, in sicer črtanje drugega in tretjega odstavka 23. člena ter spremembo prvega odstavka tega člena.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje