Slabo leto od nastopa funkcije je predsednica republike Nataša Pirc Musar danes na lastno pobudo prvič nagovorila poslance. V nagovoru se je dotaknila dogajanja v domači in zunanji politiki ter izpostavila izzive, ki čakajo Slovenijo v prihodnje. Kot je dejala, je treba za ohranitev ugleda države krepiti njeno konkurenčnost in odpornost ter jo spoštovati, ne pa se prepuščati pastem notranjih razprtij in medsebojnih delitev. Za to pa potrebujemo zanesljivo ter odgovorno vlado in državni zbor, meni predsednica republike.
Državni zbor (DZ) je začel zadnje redno plenarno zasedanje letos, predsednica Nataša Pirc Musar, ki bo 22. decembra zabeležila prvo leto svojega mandata na čelu države, pa je poslance na lastno pobudo prvič nagovorila.
Pirc Musar je uvodoma dejala, da je po skoraj enem letu na mestu predsednice države njen vtis glede številnih izzivov na notranjem in zunanjem področju “deloma pozitiven, deloma negativen”. V tem času je opazila, da so prebivalci Slovenije ne glede na lastna osebna prepričanja in medsebojne razlike pripravljeni na pogovor, pomoč in delitev izkušenj. Dejala je, da je ponosna na vlado in vse podsisteme, ki so pomagali pri odpravljanju posledic hudih avgustovskih poplav.
“Zadovoljna stojim tu pred vami tudi zato, ker lahko poročam, da smo v tem letu odpirali teme, ključne za prihodnost naše države. Zelo pa sem nezadovoljna, ko vidim, v kakšnem svetu živimo. Zgodovina nam je večkrat pokazala, da dogajanja onkraj naših meja pomembno, tudi usodno vplivajo na nas. Ne sme nam biti vseeno, kaj se dogaja po svetu in okoli nas,” je poudarila predsednica republike.
Kako malo je vredno človeško življenje, sta po njenih besedah pokazali vojna v Ukrajini in vojna na Bližnjem vzhodu. Obsodila je napad Hamasa na Izrael, ob tem pa je obsodila tudi povračilne ukrepe Izraela v Gazi. “Mrtvi civilisti v borbi proti Hamasu že dolgo niso več samo kolateralna škoda,” je dejala in dodala, da je nujno, da se “morija v Gazi” čim prej ustavi in se tam zagotovi takojšnja humanitarna pomoč.
Predsednica republike je izrazila zadovoljstvo, da z vsemi sosednjimi državami negujemo dobre odnose ter da ti stiki niso zgolj vljudnosti, temveč da je Slovenija s temi državami tesni gospodarski partner in da sodelujemo pri projektih, ki opredeljujejo našo skupno prihodnost.
Pirc Musar: Manjšine niso podaljšek drugih držav
Spodbujanje čezmejnega sodelovanja po njenih besedah odpira tudi poti za razvoj medsosedskih odnosov, tudi na drugih pomembnih področjih. Pri govoru o narodnih skupnostih je za Slovenijo ključnega pomena, da njihovim pripadnikom omogoča, da izražajo, ohranjajo in razvijajo svojo kulturo, jezik, identiteto in da so sprejeti kot sestavni del slovenske družbe, ki jo soustvarjajo.
“Pričakovati, da bodo enako storile sosednje in vse druge etnično raznolike države, ni naivnost, temveč je pričakovanje, ki temelji na skupnih mednarodnih civilizacijskih pridobitvah glede varstva manjšin na evropski in svetovni ravni. Žal je treba vedno znova poudarjati, da pripadniki manjšin soustvarjajo naše družbe in da manjšinske skupnosti naše družbe bogatijo. Državne meje so ločnice med sosednjimi državami, ni pa treba, da razdvajajo,” je izpostavila Pirc Musar.
V luči dveh njenih spodrsljajev med obiskom pri avstrijski in italijanski manjšini, je dejala, da lahko posameznik pripada več kot enemu kulturnemu prostoru in da manjšine niso podaljšek drugih držav. Po njenem prepričanju bi bilo dobro, da manjšinam pustimo, da končno v vseh svojih raznolikostih same izrazijo svoje potrebe, interese in vizijo razvoja v državah, v katerih živijo. Obsodila pa je dnevno politično izkoriščanje manjšin za nabiranje političnih toč. Po njenem mnenju to ni v pomoč nikomur, prav tako pa kaže tudi na nerazumevanje manjšinskega vprašanja.
“Brez članstva v Evropski uniji bi Slovenija danes spadala med manj razvite države v Evropi”
Kot je dejala Nataša Pirc Musar, je območje Zahodnega Balkana sestavni del slovenske stvarnosti in zgodovine, stabilnost regije pa nosi številne priložnosti za gospodarstvo. A po njenem mnenju območje Zahodnega Balkana potrebuje nov zagon pri spodbujanju sprave, sodelovanja in medsebojnega spoštovanja. Ob tem pa je ključno, da območje potrebuje ponotranjanje skupnih evropskih vrednot in integracijo v Evropsko unijo.
“Brez članstva v Evropski uniji bi Slovenija danes spadala med manj razvite države v Evropi. Toda s prednostmi, ki izhajajo iz članstva, je treba sprejeti tudi obveznosti. Med njimi je najpomembnejša vladavina prava. To morajo sprejeti in razumeti tako politiki držav, ki si želijo v EU, kot tudi tisti, ki tam že smo. V širitvenem procesu in evropskem integracijskem procesu nasploh ne sme biti prostora za pogojevanje ali celo izsiljevanje, kar velja tako za članice kot tudi kandidatke za članstvo,” je poudarila predsednica republike.
Ob tem je priznala, da je EU v zadnjem času prejela kar nekaj političnih udarcev in poudarila nujnost reorganizacije EU, ki bi lahko pospešila politično odločanje. Po njenem mnenju bi postopna odprava veta držav članic v procesih odločanja prispevala k oblikovanju skupnih evropskih politik.
Glede članstva v zvezi NATO pa je dejala, da se zaveda, da Slovenija še ne izpolnjuje dogovorjenih zavez, a da sta državni zbor in vlada sprejela nekatere srednjeročne in dolgoročne usmeritve na področju Slovenske vojske. Poudarila je, da morajo biti naložbe v vojsko in opremo transparentne in ustrezno nadzorovane ter da se lahko kupljena oprema uporabi tako za vojaške kot tudi civilne namene.
Ali je politika delala za državo ali država za politiko?
Predsednica je poudarila, da Slovenija v svetu nekaj pomeni in da je po številnih kazalcih še vedno okoli 30. mesta po BDP na prebivalca po svetu. Še vedno je na prvem mestu med vsemi nekdanjimi socialističnimi državami, a da po konkurenčnosti gospodarskega razvoja že nazadujemo.
“Časi so težki in negotovi. Skrb vzbujajo tudi različne vrste neenakosti med ljudmi. A če želimo ohraniti dobro ime in ugled naše države, potem moramo vztrajno krepiti njeno konkurenčnost in odpornost. Predvsem pa jo moramo spoštovati mi sami, ne pa se prepuščati pastem notranjih razprtij in medsebojnih delitev,” je dejala Pirc Musar
Izpostavila je, da potrebujemo državni zbor in vlado, ki sta zanesljiva in odgovorna do države in državljanov. Ob tem pa je prav, da gospodarstvo, družbeni podsistemi in prebivalci od vlade upravičeno pričakujejo to, kar je obljubila ob začetku svojega mandata – odgovorno vodenje, transparentno delovanje in uresničevanje reform.
Letošnje uničujoče poplave so pokazale, da tudi politika v takšnih trenutkih pozabi na razlike in zna stopiti skupaj, a da bi po njenem mnenju to morali pokazati tudi v nekaterih drugih ključnih stvari, ki so pomembne za demokratično vlado: vladavini prava in transparentnosti procesov odločanja.
Zakonodajni postopki morajo biti premišljeni, upoštevati morajo stroko in zakonodajno pravno službo. Sprejemanje interventnih zakonov pa lahko po njenem mnenju ustvarja pravno negotovost in zmedo, ob tem pa slabi tudi kakovost sprejetih zakonov.
“Dejstvo je, da na koncu mandata štejejo le rezultati. Vendar je treba biti pozoren. Ko se bo delal obračun mandata vlade in državnega zbora, ne bo pomembna le učinkovitost, temveč tudi, ali smo kot država in družba v boljšem stanju in ali smo ohranili temeljne vrednote, za katere si prizadevamo in so zapisane v naši ustavi,” je dejala in dodala, da bomo takrat dobili tudi odgovor na vprašanje, ali je politika delala za državo ali država za politiko.
Zdravstvena reforma: Skrajni čas je, da od besed preidemo k dejanjem
Naštela je tudi sedem izzivov in stebrov prihodnosti s področja človekovega dostojanstva, ki jih je treba vedno poudarjati: kakovostno javno zdravstvo, uspešno gospodarstvo, informiranost, okoljska pravičnost, prehranska suverenost, umeščenost mladih v sodobno družbo in samorefleksija.
Del svojega nagovora v državnem zboru je namenila področju zdravstva in dejala, da je javno zdravstvo najpomembnejši izziv za državo. Povzela je tudi nekaj temeljnih napotkov za prihodnost, ki so se oblikovali na predsedničinem posvetu o zdravstveni reformi.
“Skrajni čas je, da se na tem področju od besed premaknemo k dejanjem. Konkretni predlogi in rešitve za prihodnost so javno objavljeni. Vladi oziroma ministrstvu za zdravje so na voljo, prav tako tudi moja podpora pri njihovem uresničevanju,” je dejala in dodala, da časa ni veliko ter da ljudje upravičeno pričakujejo rezultate.
Opozorila je, da se v današnji družbi in času, v katerem živimo, pojavlja vse več dezinformacij in manipulacij množic. Po njenem mnenju se moramo zoperstaviti družbenim medijem, ki krčijo dialog med drugače mislečimi in usmerjajo temeljne demokratične procese. Poudarila pa je tudi pomen branja, predvsem na poglobljeni ravni.
Pri vprašanju o podnebnih spremembah ne smemo gledati vstran
Velik del svojega nagovora je namenila podnebnim spremembam in spremembam v okolju. Dejala je, da naj bodo lanski požari in letošnje poplave povod za »resen razmislek« o naših dejanjih v preteklosti in kako se bomo v prihodnosti ustrezno prilagodili na vremenske pojave ter kaj lahko še izboljšamo.
“Namesto da plačujemo visoko ceno za škodo po ujmah in sušah, moramo sredstva usmeriti v odporne in trajnostne prilagoditvene ukrepe, ki bodo preprečili hudo škodo in s tem trpljenje ljudi,” je dejala. Po njenem mnenju potrebujemo nov register vodotokov in nasipov ter načrte za vse oblike “črnih scenarijev” ob morebitnih prihodnjih naravnih nesrečah. Potrebujemo pa tudi vso znanje, ki ga premoremo, brez podnebnega dobičkarstva in partikularnih interesov, da bomo kot država bolje prilagojeni na ekstremne podnebne pojave, je dejala.
Poudarila je, da pri vprašanju podnebnih sprememb ne smemo gledati vstran, saj je prilagajanje podnebnim spremembam stvar preživetja. To bomo morali ponotranjiti vsi prebivalci sveta. Ob tem je sicer dodala, da si prilagajanja podnebnim spremembam in zelenega prehoda ne moremo zamišljati brez okoljske pravičnosti.
Slovenija mora po njenem mnenju sprejemati takšne ukrepe, ki ne bodo poglabljali neenakosti, ki bodo prijazni gospodinjstvom z nižjimi prihodki, saj se v Sloveniji kažejo velike razlike v ogljičnem odtisu glede na premoženjske in dohodkovne skupine prebivalstva.
“Ko govorimo o prilagajanju na podnebne spremembe, ne moremo mimo upravljanja virov. Fosilna goriva so realnost, niso pa prihodnost. Proizvodnja zelenega vodika je še v začetni fazi. Ima pa Slovenija na voljo jedrsko energijo, začeli smo razmišljati tudi o novih naložbah vanjo,” je dejala Pirc Musar.
O prehranski suverenosti, mladih, migracijah in pomenu skupnosti
Po njenih besedah mora Slovenija po najboljših močeh zagotavljati prehransko suverenost – zadostne količine kakovostne hrane in biti čim manj odvisna od uvoza ter raznih svetovnih pretresov. V oblikovanje in izvedbo politik morajo biti vključeni tudi kmetje, ki to kakovost zagotavljajo. Dodala je, da smo v letu 2022 v povprečju zavrgli kar 71 kilogramov hrane na osebo, tretjina zavržene hrane pa je bila še užitna. Tak pristop do hrane je skrb vzbujajoči znak nerazumevanja pomena prehranske suverenosti, je dejala.
Del svojega nagovora pa je predsednica republike namenila tudi o mladih in njihovi angažiranosti v družbenih procesih, na katere smo lahko ponosni.
“Njihova angažiranost ni samo protestna. Je tudi ciljna, s konkretnimi rezultati. Seveda to ne pomeni, da se vsi z njimi o vsem strinjamo. Tudi sama se vedno ne. A dejstvo je, da bi bili brez njihove energije skrb za slovenske dragulje, kot so vode, brez njihovega zavzemanja za zdravje ljudi, ki ga ogroža umazana industrija, vsi mi na slabšem,” je izpostavila Pirc Musar.
Ob tem je dodala, da je njihova prihodnost negotova, politika pa pri tem naredi premalo.
Poudarila je, da mora bit naš pogled usmerjen v prihodnost in da je naša pot pot razvoja ter obvladovanja novih tehnologij. Naša pot je pot dinamičnega gospodarstva, družbe, kjer ljudje ne bodo na kakršenkoli način omejeni in kjer bodo mladi želeli ostati in delati v Sloveniji, kjer bodo starejši slišani, vključeni in preskrbljeni.
“Prostora za elitizem, ki bolne, revne, stare in nemočne pušča ob strani, ni in ga ne sme biti. Ne v državi, ki si vsak dan znova, predvsem pa ob katastrofah, prizadeva biti solidarna. Slovenija je taka država,” je poudarila predsednica republike.
Kot družba moramo biti strpni in sprejemati različnost in raznolikost, predvsem v odnosu do migrantov. Obsodila je zlorabo migracijskega vprašanja v populistične namene in dejala, da je tovrstno izrabljanje “ceneno pridobivanje političnih točk” in zavržno dejanje.
“Takšna zloraba nas razdvaja, škodljiva je za družbeno tkivo naše države in kar kliče k hitrim, radikalnim, a zgodovinsko dokazano napačnim rešitvam. Izhodišče za iskanje pravih rešitev je eno samo: spoštovanje osebnega dostojanstva in varnosti vsakega med nami, ne glede na to, od kod prihaja,” je izpostavila.
Pirc Musar je poudarila, da mora biti občutek skupnosti okvir naše vizije, skupnost pa je treba graditi zato, da bomo kot družba odporni proti vsem izzivom.
“Zato se moramo navaditi in potruditi delati skupaj in kot je bilo to dokazano pri poplavah, pozabiti moramo na desetletne zamere, sosedske, strankarske ali kakšne druge. Nestrinjanje je značilnost vsake demokracije, o eni stvari pa pogajanj ni: imamo eno samo državo, našo Slovenijo, ki jo moramo znati voditi, negovati, varovati in obvarovati. To je moje sporočilo vsem nam: državljankam in državljanom, prebivalkam in prebivalcem, poslankam in poslancem, državnim svetnikom in svetnicam, vladi, sodni veji oblasti in vsem podsistemom ter meni kot predsednici,” je v zaključku svojega nagovora v državnem zboru poudarila predsednica Nataša Pirc Musar.
Pirc Musar je namreč že v času kampanje pred predsedniškimi volitvami poudarjala, da zagotovo ne bo tiho in da se bo na aktualne teme odzivala tudi javno. To je od nastopa mandata decembra lani nekajkrat tudi že storila. Nedavno je tako denimo ocenila, da vlada Roberta Goloba lahko uspe samo na način, da začne izpolnjevati pred volitvami dane obljube. Zavzela se je tudi za nekatere ključne reforme, na čelu z zdravstveno.
Glede zunanje politike je zatrdila, da je Slovenija navzven enotna, obsodila je tako “zločin Hamasa” kot “grozovite povračilne ukrepe Izraela” ter se zavzela za “več Evrope” na Zahodnem Balkanu. Po pričakovanjih se bo teh tem dotaknila tudi danes.
Nagovori predsednika države v DZ na lastno pobudo, ki ga omogoča poslovnik DZ, sicer niso pogosti, Pirc Musar bo to storila kot tretja v zgodovini samostojne države. Doslej pa sta se za to možnost odločila tudi Danilo Türk, ki je spregovoril o delovanju ustavnega sodišča in drugih organov sodne veje oblasti, ter Borut Pahor, ki je govoril o nujnosti pravočasnega sprejema ustavno zapovedanih sprememb volilne zakonodaje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje