Želimo biti ekološki, na koncu pa smo zmedeni: je bolje izbrati steklenico ali plastenko?

Steklo velja za okolju prijazen material, saj ga je – v nasprotju s plastiko – mogoče znova in znova reciklirati. Po drugi strani pa je za pranje povratnih steklenic pred ponovnim polnjenjem potrebne veliko vode in energije, energetsko potratno pa je tudi recikliranje stekla.

Plastika vse bolj prevladuje – njena proizvodnja je cenejša, skladiščenje in transport plastenk pa sta preprostejša kot pri lomljivih, težjih steklenicah. Včasih je bilo večino pijač mogoče kupiti v steklenicah, v zadnjih letih pa se je ponudba zmanjšala.

Le nekaj vrst pijač proizvajalci še polnijo v povratne steklenice, za katere se ob nakupu plača kavcija, ki jo ob vračilu v trgovino dobimo povrnjeno. Precej pijač, predvsem alkoholnih, pa se prodaja v nepovratnih steklenicah. Te po uporabi odvržemo v zabojnike za ločeno zbiranje stekla.

Preverili smo, kaj se zgodi s stekleno embalažo po njeni uporabi in kako ekološko je steklo v primerjavi s plastiko.

Pijač v povratnih steklenicah je vedno manj

Medtem ko se pristojni še odločajo, ali in kako uvesti kavcijski sistem za plastenke in pločevinke, pa že imamo kavcijski sistem za povratne steklenice.

Kavcija za steklenico znaša od 10 do 35 centov, znesek se plača ob nakupu. Ko steklenico vrnemo, naj bi imeli več možnosti – izplačilo zneska v gotovini, dobropis za nakup ali nakup novih steklenic pijače. Toda kot je v anketi ugotovilo društvo Eko krog, je sistem precej neprijazen do potrošnikov, ponudba pa skromna.

Po ugotovitvah Eko kroga Hofer, Lidl in Eurospin pijač v embalaži za ponovno uporabo sploh ne prodajajo. V manjših trgovinah drugih trgovcev sta v povratnih steklenicah na voljo zgolj ena znamka vode in dve znamki piva. "V večjih trgovinah je ponudba malenkost širša, a je v primerjavi s pijačami v embalaži za enkratno uporabo zanemarljiva," so še ugotovili.

Večje proizvajalce smo vprašali, v katero embalažo polnijo pijače in zakaj.

Radenska svoje mineralne vode ponuja tudi v povratnih steklenicah. Kot so pojasnili, po tem, ko zberejo steklenice v trgovinah in gostinskih obratih, te odpeljejo nazaj v njihov proizvodni obrat.

"Ves nadaljnji postopek poteka na naši lokaciji in zajema sortiranje, odstranjevanje zamaškov, odstranjevanje etiket, pranje in ponovno polnjenje. Proces je ključen za kakovost naših proizvodov, zato ga opravljamo in nadziramo sami," so sporočili iz Radenske in dodali, da se vsaka steklenica tako tudi do 20-krat vrne v njihov obrat, kjer jo ponovno napolnijo. Četrtino proizvodov polnijo v stekleno embalažo.

Zakaj v povratnih steklenicah ne ponujajo vseh svojih pijač? "Ključni razlog za to je namen uporabe določenega izdelka. Pri pijačah, ki jih potrošniki uživajo 'na poti', imajo druge vrste embalaže praktične prednosti," so pojasnili.

V nasprotju z Radensko pa v steklenicah ne prodajajo več mineralne vode Donat, ki ga polni Atlantic Grupa.

Kot so pojasnili v podjetju, so njihovi cilji zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, odgovorna raba vode ter zmanjšanje embalažnega materiala. Za Donat so izdelali i t. i. analizo življenjskega cikla (Life Cycle Assessment), s katero se oceni celoten okoljski vpliv izdelka – od pridobivanja surovin in proizvodnje prek uporabe do konca njegove življenjske dobe oziroma ponovne uporabe.

Analiza je pokazala, da so plastenke iz 100-odstotno reciklirane plastike (rPET) izmed vseh testiranih embalažnih sistemov najmanj obremenjujoče za okolje, so zatrdili v podjetju. Donat tako polnijo v plastenke iz reciklirane plastike, ki jo dobijo od podjetja, ki zbira odpadne plastenke in jih reciklira v material za izdelavo novih plastenk.

"Z uporabo 100-odstotno recikliranih plastenk smo CO2-odtis zmanjšali za 90 odstotkov, v primerjavi z uporabo plastenk iz deviške plastike (plastike, izdelane iz nafte, op. p.)," so pojasnili. "Z ukinitvijo povratne steklene embalaže smo prihranili skoraj milijon litrov vode za čiščenje, 98.000 kWh električne energije in približno 60.000 Nm3 zemeljskega plina ter zmanjšali obremenitev okolja s čistilnimi sredstvi za 12 ton. Zmanjšali smo tudi število prevozov za približno tretjino in s tem emisije CO2, ki izhajajo iz transporta," so izračunali v Atlantic Grupi.

Sicer pa so že pred ukinitvijo polnjenja Donata v steklenice zaznali trend upadanja povpraševanja po povratni stekleni embalaži ter širši trend pakiranja pijač v embalažo, ki je bolj praktična, priročna in lažja za prenašanje - kar odraža preference sodobnega potrošnika, so dodali.

Tudi v Pivovarni Laško Union, ki je del družbe Heineken, poudarjajo trajnost in varovanje okolja. Njihov cilj je, da bi do leta 2030 na ravni družbe 43 odstotkov vseh količin izdelkov prodali v embalaži, ki omogoča ponovno uporabo.

"Večina našega portfelja je na voljo v povratni stekleni embalaži, kar vključuje alkoholna, brezalkoholna in 0.0 % piva," so odgovorili. Kot pravijo, je povratna embalaža najbolj prisotna v t. i. HoReCa (HOtel–REstaurant–CAfé) kanalu, kjer so potrošniki bolj naklonjeni steklenicam in točenemu pivu, medtem ko v trgovinah pogosteje posegajo po pločevinkah.

Celoten proces vračanja in priprave steklenic v Pivovarni Laško Union izvajajo sami, kar zagotavlja nadzor nad kakovostjo in učinkovitostjo. To vključuje zbiranje steklenic s trga, prevoz ter pranje in pripravo za ponovno polnjenje, kar vse poteka v Sloveniji.

Kot so dodali, tudi reciklabilne aluminijaste pločevinke, v katere polnijo pijače, omogočajo večkratno kroženje materiala brez izgube kakovosti.

Predstavniki Coca-Cole in Fructala na naša vprašanja niso odgovorili.

Kaj je bolj ekološko?

Proizvajalci tako zagovarjajo različne pristope, vsi pa izpostavljajo prijaznost do okolja. Kaj je torej bolj ekološko, reciklirana plastenka ali povratna steklenica? Okoljski odtis je odvisen predvsem od razdalje, ki jo embalaža prepotuje.

Kot je pojasnila Erika Oblak iz Eko kroga, analize kažejo, da so povratne steklenice bolj ekološke od plastenk, če imamo lokalne pralnice in polnilnice. "Prevoz do razdalje okrog 300 kilometrov se okoljsko še splača, daljše razdalje pa ne več," je povedala.

"Ni dvoma, da je treba zagovarjati povratno steklo v primerjavi s plastenkami," se strinja Jaka Kranjc iz Ekologov brez meja. "Je pa to odvisno od števila ciklov, ki jih embalaža opravi," dodaja. Prevažanje stekla je zaradi teže energetsko potratno, a ob dovolj ciklih so izpusti CO2 nižji od tistih, ki bi nastali ob proizvodnji plastenk.

Proces vračanja steklenic bi lahko še optimizirali, če bi na ravni EU uvedli enotne steklenice. To pomeni, da bi se lahko vsaka vrnjena steklenica vrnila v katerokoli polnilnico. Toda za zdaj resnih načrtov za tako uvedbo ni, saj ji proizvajalci pijač niso prav naklonjeni.

Nekateri proizvajalci izpostavljajo tudi, da so povratne steklenice manj ekološke zaradi porabe čistil in vode pri pranju. "Toda vodo je mogoče ponovno uporabiti, tehnologija pa napreduje. Prav tako pa se ob tem pozablja na vse kemikalije, uporabljene v procesu proizvodnje plastike," pravi Kranjc in poudari še zdravstvene prednosti stekla.

Steklo ne reagira s hrano ali pijačo, ki je shranjena v taki embalaži. To sicer načeloma velja tudi za plastično embalažo, namenjeno shranjevanju živil. Toda plastika je občutljiva na temperature in sčasoma začne razpadati na manjše dele oziroma mikroplastiko. Steklo je v nasprotju z njo tako rekoč večno.

V Sloveniji se steklo ne reciklira

Kaj pa nepovratno steklo? To je zaradi velike porabe energije pri proizvodnji in reciklaži manj ekološko od ostalih vrst embalaže. Tudi zato, ker ga v Sloveniji ne recikliramo. Odpadna steklena embalaža se pri nas le sortira in zdrobi, nato pa jo odpeljejo na predelavo v druge države, največ v Avstrijo, Nemčijo in Italijo.

Kako poteka reciklaža, so nam opisali v podjetjih Surovina in Slopak, enih od tistih, ki so zadolženi za pravilno ravnanje z odpadno stekleno embalažo.

"Ko odpadno steklo prispe v obrat za predelavo, se najprej prek rotacijskega sita izločijo vsi večji kosi tujih materialov. Potem se steklo naloži v vsipni jašek, od tam pa prek transportnih trakov v mlin za mletje. Po mletju steklo potuje prek transportnih trakov do raznih skenerjev in izločevalcev. Te naprave izločijo železo, aluminij ter razne nečistoče in tuje materiale, kot so plastika, guma, papir, les …" so opisali v Surovini.

Kot so dodali v Slopaku, v fazi čiščenja uporabljajo različne metode, med njimi magnetno ločevanje, ročno sortiranje, odsesavanje lažjih delcev ter ločevanje s pomočjo vrtinčnih tokov.

Očiščeno stekleno embalažo mehansko zdrobijo na ustrezno velikost, ki omogoča učinkovito taljenje. Skenerji ločijo mleto steklo pa barvah na prozorno, zeleno in ostale barve.

Zdrobljeno steklo se stali pri približno 1.600 °C. "Nastala talina se vlije v kalupe želene oblike, na primer v steklenice ali kozarce za vlaganje. Po ohlajanju in utrditvi so novi stekleni izdelki pripravljeni za transport do polnilnic, kjer ponovno vstopijo v proizvodni krog," so povedali pri Slopaku.

Reciklirano steklo se ne uporablja le za proizvodnjo novih steklenic in kozarcev, ampak tudi v gradbeništvu. Iz njega izdelujejo tudi stekleno volno.