
Ena večjih znamenitosti v Škofji Loki – Hudičeva brv – je od danes spet odprta za sprehajalce. Eno leto in sedem mesecev potem, ko jo je med uničujočimi poplavami odnesla podivjana Poljanska Sora, je zasijala v prenovljeni podobi.
Avgusta 2023, ko so v Sloveniji divjale uničujoče poplave, je Škofja Loka ostala brez ene izmed glavnih znamenitosti mesta. Podivjana Poljanska Sora je po silovitem neurju tako narasla, da je na obrobju škofjeloškega centra odnesla leseno Hudičevo brv. Ta je čez reko povezovala center Škofje Loke s Puštalom in mestnim kopališčem. Poplave je na sredini, na visoko dvignjeni skali, preživela le kapelica s kipom Svetega Janeza Nepomuka, zavetnika mostov.
Po 19 mesecih so danes povsem novo brv odprli za sprehajalce in obiskovalce. Ta je prav zaradi zaščite pred morebitnimi poplavami postavljena slab meter višje kot prejšnja, njena hodna površina pa je ojačana tudi s kovinskim ogrodjem. Kljub temu je most zelo podoben nekdanjemu, k čemur so tudi stremeli pri gradnji, ki so jo začeli oktobra lani.
“Končno smo spet dočakali Hudičevo brv, ki mesto povezuje s Puštalom, ki številnim močno skrajša pot v službo ali do doma. Obenem pa nudi tudi sijajno priložnost za sprehajanje v naravi, ki domačinom predstavlja pomembno možnost krožne poti v okolici Poljanske Sore. Nova podoba mi je zelo všeč, deluje pa tudi precej bolj varno,” je za N1 povedal eden od domačinov.


















Uradno odprtje bo, kot sporoča sporočilo Občine Škofja Loka na obeh straneh mostu, sicer prihodnjo sredo ob 19. uri. Ob tem pa bodo v toplejših mesecih na vseh kapelicah pri mostu potekala še restavratorska dela, še piše v sporočilu.
Kaj pravi legenda o Hudičevi brvi?
Legenda pravi, da je Hudičeva brv kot ena večjih škofjeloških znamenitosti ime dobila po nekdanjem prikazovanju hudiča. Ta naj bi nagajal Puštalcem, ki so hodili v Škofjo Loko prodajat glavnike. Ti naj bi ga skušali pregnati tako, da so mu na obeh straneh reke postavili eno kapelico, na otočku na sredi brvi pa znamenje sv. Janeza Nepomuka, ki velja za zavetnika mostov. Hudiča naj bi s tem vendarle pregnali.
Hudičeva brv je bila v pisni obliki prvič zabeležena leta 1639, medtem ko naj bi jo leta 1874 prvič temeljito sanirali. Brv je silovita reka leta 1926 že odnesla, dve leti zatem pa so jo po stari podobi znova postavili.












Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje