Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS) in Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) sta na politične stranke naslovila poziv k uveljavitvi družbenega konsenza na področju upravljanja državnih družb. To je po njunem primeren trenutek, da se na tem področju dajo ustrezne zaveze za nujno ločitev politike od upravljanja družb v državni lasti.
Po besedah predsednika KPK Roberta Šumija so skupni poziv na politične stranke naslovili zato, ker želijo, da se “tudi to področje izpostavi kot enega pomembnejših glede nadaljnjega vodenja države”. “Vse stranke pozivamo, naj se zavežejo k ločitvi politike od upravljanja družb v državni lasti,” je povedal.
Po njegovem prepričanju je treba pri imenovanjih doseči strokovnost, transparentnost in sledljivost postopkov ter na vodilna mesta postaviti strokovnjake z visoko stopnjo integritete. Zato skupaj z ZNS pozivajo, naj nosilci oblasti spoštujejo zakone, naj se sistemi spreminjajo premišljeno in strokovno, naj se pri kadrovanju opira na sposobnost, izkušnje in neodvisnost ter naj se izvaja protokol za razkritje pritiskov in sankcioniranje.
Podbevšek: Kadrovati je treba po standardih
Kot je povzel predsednik ZNS Gorazd Podbevšek, se mora oblast najprej držati zakonov, sistema pa ni treba vsakokrat rušiti, temveč ga nadgrajevati, pri tem pa se opreti na znanje in izkušnje. “To, da so politične kvote, je potrebno in pomembno, narobe pa je, ko se razprave razširijo na funkcije v gospodarstvu. Kadrovati v gospodarske družbe, tako državne in druge, je treba po nekih standardih,” je poudaril.
Politiko pozivajo k doslednemu izvajanju pravil upravljalca premoženja. “Slovenski državni holding (SDH) je namenjen temu, da je branik med politiko in gospodarstvom oz. da prevaja legitimne politične interese v strokovne odločitve glede družb,” je orisal in menil, da SDH orodij, predvsem v obliki prijavljanja pritiskov komisiji, ne uporablja dovolj dobro. Za to je na voljo tudi protokol, ki članom nadzornih svetov in uprav pomaga, da razkrijejo pritiske.
“Mehanizmi za sankcioniranje uporabljeni premalokrat”
V pozivu so izpostavili še zavezo za sankcioniranje in prevzemanje odgovornosti. “Člani nadzornih svetov in uprav, ki upoštevajo interese, ki niso interesi družbe, so premalokrat sankcionirani,” je ocenil Podbevšek, pa čeprav pravila za to obstajajo že sedaj. Tudi za sankcioniranje kršitev s strani nosilcev politične oblasti imamo po njegovem na voljo vse mehanizme, da tisti, ki to zlorabljajo, za to odgovarjajo s premoženjem ali kazensko.
Šumi je ocenil, da politična kultura in kultura upravljanja družb v večinski lasti države nista na želeni ravni. “Komisija to ugotavlja že desetletja, ne glede na to, kdo je na vladi, v zadnjem času pa je to še posebej očitno. Namesto da bi dosegli napredek, zaznavamo korak nazaj. To ne bi smela biti realnost vsakokratne vladajoče politike,” je povzel.
V državi imamo zakonski okvir za sankcioniranje, a v praksi tega po njegovih besedah ne vidimo pogosto. Na področju nepravilnih ali neprimernih kadrovanj ni ustrezne nadzorne institucije. “Komisija ima omejene pristojnost, je pa v preteklosti vladi in ministrstvom podala številna priporočila, a se ta pogosto ne upoštevajo,” je dodal in podčrtal, da je nujna tudi zaveza, da se bodo odstopanja sankcionirala.
Podbevšek je poudaril še, da sodna praksa na tem področju ni dobra, težava pa ni le znotraj pravosodja, temveč tudi ta, da se takšnih postopki premalokrat začnejo: “Če ni tožnika, ni sodnika.” Šumi je dodal, da število prejetih prijav na komisijo ni veliko. KPK obravnava vsako prijavo, tudi če je anonimna. Med njimi pa ni nobene glede kadrovanja v Pošti Slovenije, je še povedal predsednik KPK.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!