Menu Item
V ZSSS in konfederaciji sindikatov Pergam poudarjajo, da zahteva za presojo ustavnosti dviga plačnega stropa za zdravnike ni povezana z nasprotovanjem zvišanju zdravniških plač ali političnimi nameni, kar jim očitajo nekateri. Zagotavljajo, da so ustavno presojo vložili zaradi izigravanja socialnega dialoga in zakonodaje.
Predsedniki petih sindikalnih central so namreč na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti člena interventnega zakona, ki za zdravnike in zobozdravnike zvišuje najvišji plačni razred, ki ga lahko dosežejo v sistemu plač v javnem sektorju. Predlagajo tudi začasno zadržanje izvajanja te določbe. Dvomijo namreč, da je premik plačnega stropa za eno od skupin javnih uslužbencev kakorkoli povezan z interventnimi ukrepi za omilitev posledic epidemija covida-19.
Na to potezo so se odzvali v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides. “Osupli smo nad nerazumljivo držo sindikalnih voditeljev, ki so se odločili pravno državo braniti prav s tem, da so se obrnili proti delavcem,” so zapisali. Sindikalnim vodjem so tudi očitali, da zlorabljajo svojo funkcijo v politične namene.
“Že večkrat smo opozarjali, da krogi blizu največje vladajoče stranke vedno znova širijo laži o našem delu. Toliko bolj pa nas tokrat preseneča, da so lažnim novicam začeli verjeti tudi v sindikatu Fides,” pa očitke zavračata predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič in predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek.
Ob tem poudarjajo, da ustavna presoja ni povezana z nasprotovanjem zvišanju plač najbolje plačanih zdravnikov in zobozdravnikov ali političnimi nameni, pač pa proti načinu, kako je do tega prišlo. Kot so zapisali, so ustavno presojo vložili zaradi izigravanja socialnega dialoga in izigravanja zakonodaje. Člen, ki je omogočil zvišanje plačnega stropa za zdravnike in zobozdravnike, je bil namreč “podtaknjen” v interventno zakonodajo, ki po opozorilih sindikatov ni namenjena tovrstnim sistemskim spremembam, temveč spopadanju z epidemijo covida-19 in njenimi posledicami.
Takšne spremembe so se skladno z zakonodajo in ustaljeno prakso doslej sprejemale na podlagi širše javne razprave in poznejšega socialnega dialoga v okviru Ekonomsko-socialnega sveta ali v okviru pogajanj s sindikati javnega sektorja, so še opozorili. Poleg tega je bil v primeru interventnega zakona zlorabljen institut veta državnega sveta, hkrati pa je bila prepovedana izvedba referenduma, še menijo.
Zahtevo so sicer na ustavno sodišče kot volivci poleg Jerkičeve in Počivavška vložili še predsedniki Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj, konfederacije sindikatov Pergam Jakob Počivavšek, Konfederacije novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost Evelin Vesenjak in Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje