Žveglič: Uzakonjamo ovaduštvo. Hot: Ne, to je napad na mučitelje živali

Jan Gregorc/N1

Novela zakona o zaščiti živali, ki so jo pripravili koalicijski poslanci, je razburila del stroke. Poudaril je, da bistvene rešitve z njimi niso bile usklajene, marsikateri pa tudi nasprotujejo. Predstavniki kmetov grozijo z ustavno presojo in referendumom. V burnem soočenju sta mnenja soočila poslanka SD Meira Hot in predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič. "Uzakonjamo ovaduštvo, kot ad hoc ljudska sodišča," je bil oster Žveglič. Poslanka pa mu je odgovorila: "Ne gre za napad na kmete, ampak na mučitelje živali."

Potem ko je koalicija prejšnji teden po treh mesecih usklajevanja v parlamentarni postopek vložila novelo zakona o zaščiti živali, je v stroki zavrelo. Pomembne novosti, kot so prehodni hlevi za odvzete živali, specializirana inšpekcija, večja vloga nevladnikov, obvezni videonadzor v klavnicah, popolna prepoved privezovanja psov in čipiranje mačk, s stroko niso bile usklajene, so opozorili.

Za kmete pa je bil ta predlog kaplja čez rob in celo ponižanje, pogajanja z vlado so prekinili in zdaj napovedujejo nadaljevanje stavkovnih aktivnosti, tudi proteste. Dobili bomo živalsko nadpolicijo, so dejali. V N1 STUDIO sta mnenja soočila prvopodpisana pod predlog zakona, poslanka SD Meira Hot, in predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič.

Predlog zakona je popolnoma neusklajen z veterinarsko, zootehnično in kmetijsko stroko, je poudaril Žveglič. Nekatere rešitve je označil kot ponižanje za stroko in rejce, vdor v zasebnost in na kmetije pa je po njegovih besedah neustaven.

Poslanka Hot je odgovorila, da so se pri pripravi zakona posvetovali z veterinarsko stroko, kmetijskim ministrstvom, nevladnimi organizacijami, sodelovali so tudi z upravo za varno hrano. Pojasnila pa je tudi, da gre za poslanski zakon in da poslanci v tem primeru niso zavezani k javni razpravi, kot je to dolžna storiti vlada. Po vložitvi zakona se izvede splošna razprava, pristojni odbor pa lahko izglasuje javno predstavitev mnenj, je razložila. Voditelj Miha Orešnik jo je ob tem opozoril, da je veterinarska zbornica nad predlogom zgrožena in da v nastajanje besedila ni bila vključena.

Med predlogi, ki so močno razburili del javnosti, je večja vloga nevladnikov. Omogočili bi jim aktivno sodelovanje pri svetovanju in sodelovanje z nadzornimi organi v primeru ugotovljenih nepravilnosti. “Uzakonjamo ovaduštvo, kot ad hoc ljudska sodišča,” je bil oster Žveglič. “40-urni tečaj proti veterinarju, ki ima šest let šole in štiri leta prakse, da je lahko uradni veterinar. Že danes imamo veliko aktivistov na terenu, vsak ima možnost prijave. Pa marsikdaj ne poznajo sistema. Zaradi tega imamo veliko težav. Zdaj pa se bo moral veterinar pred temi pooblaščenci zagovarjati. Duh uhaja iz steklenice,” je povedal. To je primerjal s tem, da bi lahko vsakdo po opravljenem tečaju opravljal naloge policista ali higienske inšpekcije.

“To je absurdno,” se je poslanka odzvala na očitek o uzakonjanju ovaduštva. Pojasnila je, da želijo opolnomočiti tiste, ki so že zdaj na terenu in to počnejo prostovoljno. Imeli bi možnost ozaveščanja in zbiranja dokazov, ki bi jih posredovali uradnemu veterinarju, ta pa bi moral na to odgovoriti. Meni, da bi s tem lahko pomagali tudi veterinarski inšpekciji, ki je kadrovsko podhranjena. Poudarila je, da je veterinarska stroka rešitev pozdravila.

“Strinjam se, veterinarsko inšpekcijo je treba okrepiti,” je odgovoril predsednik KGZS, vendar dodal, da ne potrebujejo ovaduhov. “Država ima ustrezne službe in sistem, ki ga je treba nadgraditi z uradnimi osebami.” Žveglič je poslanko povprašal, ali bodo nevladniki zaradi neutemeljenih prijav lahko izgubili licenco. Odgovorila mu je, da se bo v tem primeru odvzela licenca, lažne ovadbe pa že sedaj obravnava kazenski zakonik.

Kmetje problematizirajo tudi predloga obveznega označevanja mačk na kmetijah in popolno prepoved privezovanja psov. Žveglič je pomisleke o označevanju mačk orisal na primeru z lastne kmetije. Opisal je, da k njemu hodita dve muci, ki nista njegovi, a na njegovi kmetiji opravljata svojo vlogo in lovita miši. “Teh mačk ne morem uloviti ali pobožati. Naj jih lovi in čipira, kdor jih hoče,” je rekel.

Hot je priznala, da ta predlog precej vznemirja. Na pomisleke, kdo bi financiral označevanje mačk, je odgovorila, da bi stroške delno krila država, delno pa skrbnik sam, kot je to že urejeno za pse. “Ni mi jasno, zakaj je to tako kontroverzno,” je dodala poslanka.

Glede psov na kmetijah pa je Žveglič poudaril, da imajo ti nalogo varovanja premoženja in da je privezovanje nujno na tistih kmetijah, ki jih ni mogoče ograditi. Vprašal se je, kakšna je sploh razlika med privezovanjem na verigo in na povodec. Kaj mu je odgovorila zagovornica pravic živali Meira Hot?

Je v zakonu kaj, s čimer se kmetje strinjajo? “Strinjamo se s tem, da se uredijo prehodni hlevi za odvzete živali,” je rekel Žveglič. Pojasnil je, da se bodo ekscesi dogajali, češ da je to povezano s človeško psiho. A kljub temu žugajo z ustavno presojo in zakonodajnim referendumom, če bodo v zakonu ostali členi o večji vlogi nevladnikov. “Upam, da bo parlamentarna zakonodajnopravna služba zakon raztrgala,” je rekel Žveglič.

Meira Hot pa je odgovorila, da so na to pripravljeni. Ocenila je, da bo ustavno sodišče dopustilo videonadzor v klavnicah. “Stojim za temi zakonskimi rešitvami. A dopuščam spremembe, odprti smo za razpravo. Ne gre za napad na kmete ali rejce, ampak za napad na mučitelje živali,” je rekla.

Celotno oddajo N1 STUDIO si lahko ogledate v spodnjem posnetku.