"Odnos do živali je ogledalo vseh nas. Zato tudi vsi skupaj in vsak posebej nosimo odgovornost – ko smo še vedno priča alarmantnim prizorom mučenih živali – narediti vse, kar je v naši moči, da se živali zaščiti pred takšnimi dejanji," so ob napovedi vložitve novele zakona o živalih sporočili iz poslanske skupine Socialnih demokratov, kjer so zakon tudi pripravili.
Poslanci koalicije s prvopodpisano poslanko SD Meiro Hot so pripravili novelo zakona, s katerim bi izboljšali pogoje za varstvo in zaščito drugih živih bitij, tj. živali. Zakon prinaša številne spremembe, med drugim bo omogočil vzpostavitev prehodnih hlevov za odvzete rejne živali. Predlog zakona uvaja tudi popolno prepoved privezovanja psov ter prepoved zadrževanja in nastanitve živali v premajhnih prostorih, kjer jim ni zagotovljena zadostna možnost gibanja.
S predlogom bi poostrili tudi nadzor nad zanemarjanjem in mučenjem živali, uredili položaj terapevtskih psov, delovnih živali in psov vodičev ter uvedli zakonsko podlago za videonadzor v klavnicah. Hkrati zakon predlaga uvedbo specializirane inšpekcije za zaščito živali, ki bo opravljala preglede in izvajala ukrepe na terenu. Huda malomarnost bo po sprejetju zakona opredeljena kot oblika mučenja živali, prepovedali pa bi tudi pripomočke, ki živalim povzročajo bolečine pri vzreji, vzgoji in šolanju.
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je ob vložitvi zakona poudarila, da je odnos, ki ga kažemo do drugih živih bitij, mogoče primerjati z našim odnosom do življenja in ljudi nasploh. “Mislim, da smo kot družba dosegli stopnjo, ko moramo pokazati, da smo čuteča družba, da smo solidarna družba in da smo družba, ki ji ni vseeno za druga živa bitja in okolje,” je pojasnila. Kot je dodala, so našli rešitve za težave, ki so bile večinoma predstavljene na posvetu za zaščito živali, ki so ga januarja organizirali v državnem zboru.
“Kar je bilo izpostavljeno, smo poskušali obravnavati v tem zakonu. Zelo smo se trudili, da bi čim bolj prisluhnili nevladnim organizacijam, hkrati pa iskali kompromis za učinkovito naslavljanje,” je še pojasnila Klakočar Zupančič.
Kot je še zaključila predsednica državnega zbora, so z oblikovanjem zakona pokazali izjemno visoko stopnjo družbene zavesti in zavedanja, da na tem svetu nismo sami, da smo živalim omejili življenjski prostor ter jim omejili svobodo. “Zato se zavedamo, da mora biti kvalitetno življenje živali brez trpljenja in bolečin tudi ena od prioritet,” je še dejala in spomnila, da na ministrstvu za kmetijstvo sicer poteka priprava prenove zakonodaje na tem področju, a da morajo najprej preučiti težave, ki se pojavljajo v praksi.
Novela zakona ni napad na podeželje
“Veliko lažje je delati z ljudmi, ki izkazujejo razumevanje do te problematike,” pa je uvodoma pojasnila poslanka Socialnih demokratov, sicer prvopodpisana pod novelo zakona, Meira Hot, ki se z dotično problematiko ukvarja že drugi mandat. Kot je pojasnila, je novela zapisana z jasnim ciljem – da ne le na papirju, temveč tudi v praksi zaščitimo živali in preprečimo oziroma vsaj omejimo človeško krutost in surovost do živali, ki sta še vedno del vsakdanjika. Kot je poudarila Hot, so novelo napisali v sodelovanju s številnimi društvi in posamezniki, ki se dnevno ukvarjajo z dobrobitjo živali.
Odnos večine ljudi do živali, tako Hot, je v resnici dober, zato vložena novela ni napad na rejce, kmete ali skrbnike živali. “Večina nam je v resnici lahko izjemno dober zgled, kajti v splošnem dobro skrbijo za živali, a žal so med nami še vedno posamezniki, ki živali vse življenje držijo na verigah ter jih zapirajo v premajhne prostore,” je pojasnila. Dodala je še, da s tem ne ciljajo le na podeželje, češ da je veliko akutnih težav tudi v mestih, kjer so psi zaprti v premajhnih kletkah in niso deležni sprehodov in svežega zraka.
Hot je še spomnila na sprejetje sprememb stvarnopravnega zakonika, ki določa, da so živali čuteča živa bitja, ter na sprejetje zakona o izvršbi in zavarovanju, s katerim je bila prepovedana izvršba hišnih ljubljenčkov. “Tudi v prejšnjem mandatu so se sprejele spremembe na boljše, a v praksi imamo še vedno izjemno veliko težav, ki jih moramo obravnavati z novim zakonom,” je poudarila.
Društva v javnem interesu z večjimi pooblastili
Zakon predvideva vzpostavitev prehodnih hlevov za odvzete rejne domače živali, ki se jih ne da nikamor namestiti in so prepuščene dobri volji prostovoljcev.
Sprva so sicer napovedovali kar ustanovitev centralnega zavetišča, a so, kot je pojasnila poslanka SD, na tak način rešili akutno težavo, vzpostavitev zavetišča za rejne živali pa bo zahtevala dolgotrajno razpravo. Hkrati se bo huda malomarnost do živali izenačila z mučenjem živali, v naslednjem koraku pa bodo tudi na pravosodnem ministrstvu pripravili ustrezne spremembe kazenskega zakonika.
Uvaja se tudi specializirana inšpekcija za zaščito živali, ki bo opravljala preglede ter izvajala ukrepe na celotnem ozemlju Slovenije, spreminjajo se tudi omejitve videonadzora v klavnicah ter ureja položaj terapevtskih psov in psov vodnikov, je še naštela Hot. Dodala je, da je ena ključnih težav izjemna kadrovska podhranjenost inšpekcije, zato bodo društva za zaščito živali, ki delujejo v javnem interesu, pooblastili in opolnomočili, da bodo lahko na terenu tudi ukrepala.
“V prvi vrsti želimo zaščititi tiste, ki tega niso zmožni narediti sami. Dobrota človeka se kaže namreč prav v odnosu do bitij, ki naproti nam v resnici nimajo moči in so v celoti odvisna od nas,” je še poudarila Hot in zaključila, da prav naš odnos živali hkrati izkazuje tudi empatijo do ljudi.
Konec cirkuške dresure, ki meji na mučenju
“Odnos družbe do živali in živih bitij je pokazatelj stopnje humanosti, razvitosti in demokracije v tej družbi. Skrajni čas je, da prevrednotimo svoj odnos do živali in živega sveta, da z njimi sobivamo ter si jih ne lastninimo, jih mučimo oziroma celo pobijamo,” pa je poudarila poslanka Levice Tatjana Greif.
V stranki Levica sicer ocenjujejo, da je bil z vložitvijo novele zakona storjen velik korak na področju zaščite in varovanja okolja in živih bitij. Kot je še pojasnila poslanka Levice, se namreč z zakonom uvaja tudi popolna prepoved nastopa živali v cirkusih, ta je namreč doslej veljala le za prostoživeče živali.
Tudi Greif je poudarila, da društva za zaščito živali, ki delujejo v javnem interesu, skladno z zakonom dobivajo pooblastila za aktivno sodelovanje v primerih ugotavljanja kršitev. Člani teh društev, ki bodo imenovani za pooblaščene svetovalce, bodo sicer sprva morali opraviti ustrezna usposabljanja, ki jih bo predpisalo resorno ministrstvo. Novela zakona postavlja tudi osnovo za vzpostavitev mobilnih klavnic, ki bi predstavljale korak v smeri preprečevanja trpljenja rejnih živali, saj mnoge sončno svetlobo prvič v življenju ugledajo prav na poti v klavnico. “Pri tem opozarjam, da humani zakol ne obstaja,” je še poudarila Greif.
Zakon predvideva tudi novo definicijo terapevtskega psa, ki bi od zdaj imel status delovne živali, uvaja pa se tudi obvezno čipiranje mačk, ki je bilo doslej le priporočeno.
Predlog zakona je bil v usklajevanje pristojnemu ministrstvu poslan že na začetku leta. Že tedaj so poudarili, da so bile sicer v prejšnjem mandatu sprejete nekatere nujne zakonske spremembe s področja zaščite živali, a da so te še vedno nezadostne in se številni zakonski manki še vedno odražajo v tragičnih podobah zapuščenih, mučenih in trpinčenih živali, o čemer poročajo mediji in na katere opozarjajo društva za zaščito živali.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje