Menu Item
Od junija lani je vsak mesec presegel lasten temperaturni rekord. To je 13-mesečni niz brez primere, so sporočili iz programa Copernicus Climate Change Service.
“To je več kot le statistična posebnost in kaže na velike in stalne spremembe v našem podnebju,” je dejal direktor službe Copernicus Climate Change Service Carlo Buontempo. “Tudi če se bo ta posebna serija ekstremnih pojavov nekoč končala, bomo zaradi nadaljnjega segrevanja podnebja zagotovo postavljali nove rekorde,” je dodal.
Po njegovih besedah je to “neizogibno”, dokler bo človeštvo v ozračje dodajalo pline, ki zadržujejo toploto.
Svetovna povprečna temperatura je prejšnji mesec presegla rekord iz junija lani. V prvi polovici letošnjega leta je vročina zajela vse dele sveta, od Indije do Savdske Arabije, ZDA in Mehike. Obilno deževje, ki ga znanstveniki prav tako povezujejo s toplejšim planetom, je povzročilo obsežne poplave v Keniji, na Kitajskem, v Braziliji, Afganistanu, Rusiji in Franciji.
V Grčiji in Kanadi so že divjali gozdni požari, prejšnji teden pa je orkan Beryl postal najzgodnejši atlantski orkan pete kategorije v zgodovini.
Toplejši oceani
Niz rekordnih temperatur je sovpadal z el niñom, naravnim pojavom, ki prispeva k toplejšemu vremenu po vsem svetu, je povedal Julien Nicolas, znanstvenik pri C3S. “To je bil eden od dejavnikov pri temperaturnih rekordih, vendar ne edini,” je povedal za AFP.
Tudi rekordne temperature morske gladine v Atlantskem oceanu, severnem Tihem oceanu in Indijskem oceanu so prispevale k naraščajočim temperaturam po vsem svetu.
Oceani pokrivajo 70 odstotkov zemeljske površine in absorbirajo 90 odstotkov dodatne toplote, povezane z naraščajočimi emisijami, ki ogrevajo podnebje. “Kar se dogaja s površino oceanov, pomembno vpliva na temperaturo zraka nad površino in tudi na globalno povprečno temperaturo,” je dejal Nicolas.
Vendar bomo kmalu prešli v fazo la niñe, ki svet ohlaja. Tako lahko pričakujemo, da se bo globalna temperatura v naslednjih mesecih znižala. “Če se bodo te rekordne temperature morske površine ohranile, bo morda leto 2024 toplejše od leta 2023. Vendar je o tem še prezgodaj govoriti,” je dodal.
Po navedbah Copernicusa so bile globalne temperature zraka v zadnjih 12 mesecih do junija letos najvišje v zgodovini – v poprečju za 1,64 stopinje Celzija višje od predindustrijske ravni. To ne pomeni, da je bila presežena omejitev segrevanja za 1,5 stopinje Celzija, o čemer se je leta 2015 v Parizu dogovorilo 196 držav. Ta cilj se namreč meri v desetletjih in ne v posameznih letih.
Vendar je Copernicus prejšnji mesec sporočil, da obstaja 80-odstotna verjetnost, da bodo povprečne letne temperature na Zemlji v naslednjih petih letih vsaj začasno presegle to mejo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje