Po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije bi morali biti tobačni izdelki veliko dražji. Stroški zdravljenja posledic kajenja zdravstvenih sistemov držav so namreč precej višji, kot je vračunano v ceni izdelkov.
Zavojček 20 cigaret v Sloveniji trenutno stane od 4,30 do 5,20 evra. Drugod po Evropi so tobačni izdelki še dražji.
V Nemčiji je na primer treba za zavojček v povprečju odšteti 8 evrov. Najdražji v EU so na Irskem, kjer povprečna cena znaša več kot 15 evrov, najceneje pa v Bolgariji, kjer zavojček stane približno 3 evre.
Na podlagi zadnjih podatkov Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) bi lahko države kmalu cene tobačnih izdelkov občutno dvignile – za primerjavo: tobačni izdelki so najdražji v Avstraliji in na Novi Zelandiji, kjer povprečna cena zavojčka presega 20 evrov.
Največji delež (več kot 60 odstotkov) maloprodajne cene cigaret v Sloveniji zajemajo trošarine in davki.
Strošek kajenja precej višji, kot je vštet v ceno
Nedavno je namreč vodja oddelka za promocijo zdravja pri WHO dr. Rüdiger Krech za nemške medije izjavil, da so cene tobačnih izdelkov prenizke in ne pokrijejo stroškov, ki jih prinašajo, piše N1 Zagreb.
Posledice kajenja po njegovih besedah namreč Nemčijo stanejo 23 evrov na zavojček cigaret, kar je veliko več, kot kadilci trenutno plačajo pri nakupu cigaret. V izračun so zajeti stroški zdravstvenih obravnav, zdravljenja, zdravil in rehabilitacije, pa tudi posredni stroški, ki nastanejo zaradi izgube zaposlitve.
Krech, ki je za primer vzel Nemčijo, je dejal še, da to državo kajenje letno stane okoli 82 milijard evrov, kar je tretjina vseh zdravstvenih stroškov. Izračuni kažejo, da bi z določenimi ukrepi lahko znižali stroške za zdravstveno blagajno, dolgoročno pa tudi premijo za zdravstveno zavarovanje.
Pri tem je ciljal na povišanje cen cigaret in Nemčiji za primerjavo dal Irsko, kjer so tobačni izdelki občutno dražji. Po njegovem mnenju Nemčija v primerjavi z nekaterimi drugimi državami na tem področju ne napreduje dovolj hitro. Ob tem poleg povišanja dajatev na cigarete Krech poziva tudi k povišanju dajatev na alkohol in sladkor, ki je kriv za čedalje večje število prekomerno težkih otrok.
Težava tudi razmah elektronskih cigaret
WHO prav tako z zaskrbljenostjo opazuje razmah trga elektronskih cigaret, predvsem med mladimi. Ti so tržni delež povečali predvsem med pandemijo covida-19, ko je začelo kaditi tudi veliko mladih, še opozarja Kerch. Meni, da vse to kliče po hitrem ukrepanju.
“Opazujemo trend uporabe elektronskih cigaret med mladimi. Številni od teh nato preidejo tudi na navadne cigarete. Vse to je skrb vzbujajoče,” meni.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje