Afganistan in Pakistan po smrtonosnih spopadih dosegla začasno premirje

Afganistan in Pakistan sta se po današnjih vnovičnih spopadih dogovorila za 48-urno premirje, ki je začelo veljati ob 15. uri po srednjeevropskem času, je po poročanju Reutersa sporočil Islamabad.

Obe strani bosta, kot je zapisano v izjavi pakistanskega zunanjega ministrstva, "s poštenimi prizadevanji in prek dialoga skušali najti pozitivno rešitev zapletenega, a rešljivega vprašanja".

Kot poroča BBC, so se spopadi med nekdanjima zaveznicama znova razplamteli v sredo zjutraj. Obe strani se medtem medsebojno obtožujeta, da je prav nasprotna prva sprožila smrtonosne napade.

Po navedbah pakistanske vojske naj bi njene enote v mejnem območju Spin Boldak davi ubile med 15 in 20 pripadnikov afganistanskih talibanov ter več ranile.

Talibanska stran medtem poroča, da je bilo v pakistanskem obstreljevanju ubitih 12 civilistov, več kot sto ljudi pa je bilo ranjenih. Po njihovih navedbah so v spopadih umrli tudi pakistanski vojaki.

Spor med državama z dolgo in zapleteno zgodovino se je sicer znova zaostril v četrtek, ko so v Kabulu odjeknile eksplozije, za katere talibani krivijo Pakistan.

Islamabad odgovornosti ni prevzel, je pa pakistanski vojaški predstavnik v petek dejal, da obstajajo "dokazi, da se Afganistan uporablja kot baza za izvajanje terorističnih napadov v Pakistanu". Pakistan že dolgo obtožuje Kabul, da daje zatočišče borcem pakistanskih talibanov (TTP), kar talibanske oblasti vztrajno zanikajo. Odkar so talibani leta 2021 prevzeli oblast, se je nasilje v Pakistanu močno povečalo.

V soboto zvečer so afganistanski talibani izvedli povračilne napade na pakistanske sile v obmejnih provincah Kunar in Nangarhar. Pakistan je odgovoril z zračnimi napadi in kopenskimi operacijami proti talibanskim taboriščem, vadbenim centrom in logističnim mrežam v Afganistanu, kar je označil za odgovor na "neizzvan napad".

S pomočjo Katarja in Savdske Arabije so se sicer spopadi za nekaj časa umirili v noči s sobote na nedeljo.

Dolga in zapletena zgodovina

Pakistan in Afganistan imata dolgo in zapleteno zgodovino, zaznamovano s pogostimi spopadi ob 2.600 kilometrov dolgi meji, znani kot Durandova linija, piše CNN.

Pakistan je bil dolgo časa glavni podpornik talibanov med njihovim bojem proti afganistanski vladi v začetku tega tisočletja in je čez leta sprejel milijone beguncev, ki pa jih v zadnjem obdobju množično izganja zaradi domnevnih varnostnih tveganj.

Odnosi med državama so se močno poslabšali, saj se je v Pakistanu znova okrepilo militantno nasilje. Skupina TTP velja za eno največjih groženj državni varnosti in je po podatkih organizacije Armed Conflict Location & Event Data (ACLED) v minulem letu izvedla več kot 600 napadov na pakistanske sile, še navaja CNN.

Po sobotnih spopadih je pakistanska vojska sporočila, da sicer daje prednost diplomaciji, vendar "ne bo tolerirala uporabe afganistanskega ozemlja za teroristične napade proti Pakistanu". V nedeljo je Islamabad zato zaprl svoja dva glavna mejna prehoda z Afganistanom.

Vloga Indije

Zaostritev spopadov med Pakistanom in Afganistanom je sovpadla z zgodovinskim obiskom talibanskega zunanjega ministra Amirja Hana Mutakija v Indiji – dolgoletni tekmici Pakistana. Indija je ob tej priložnosti napovedala ponovno odprtje veleposlaništva v Kabulu in obisk označila kot "pomemben korak k poglabljanju odnosov in potrditvi trajnega prijateljstva" med državama.

Po navedbah analitika Antoina Levesquesa z Mednarodnega inštituta za strateške študije (IISS) Indija in Pakistan že desetletja tekmujeta za vpliv v Afganistanu, poroča CNN. Obisk v New Delhiju pa je po njegovih besedah pomenil prelomnico v odnosih med talibani in Indijo ter okrepil občutek negotovosti v Islamabadu – tako na vzhodni kot zahodni meji.

Višja analitičarka za Južno Azijo pri organizaciji ACLED Pearl Pandya pa je ocenila, da je Pakistan dolga leta videl Afganistan kot protiutež Indiji in zato tajno podpiral talibane, tudi ko ti niso bili na oblasti, čeprav je navzven podpiral ameriško in Natovo vojno proti terorizmu. "Toda ta računica se očitno ni izšla," je za CNN dodala Pandya.

Kaj bo to pomenilo za nadaljnje odnose?

Čeprav sta obe državi državi že konec tedna izrazili željo po deeskalaciji razmer, pa bi lahko nedavni spopadi pomenili začetek novega obdobja nestabilnosti med Pakistanom in Afganistanom, ocenjujejo analitik.

"V preteklosti so se podobni izbruhi napetosti običajno umirili, ko sta obe strani pokazali svojo moč," je za CNN dejal analitik Antoine Levesques in dodal, da pakistansko vodstvo svojo državo vidi kot "zagotoviteljico stabilnosti v regiji".

Analitičarka Pearl Pandya pa opozarja, da bi morebiten pakistanski zračni napad na Kabul, čeprav Islamabad odgovornosti uradno ni prevzel, pomenil "prestop rdeče črte v odnosih med državama". Spomnila je, da so bili zadnji zračni napadi tujega akterja na Kabul izvedeni leta 2022, ko so ZDA ubile vodjo Al Kaide Ajmana al Zavahirija.

O prihodnosti odnosov bo po njenih besedah odločalo predvsem, ali bo zaostritev prepričala talibane, da spremenijo svoj odnos do pakistanskih talibanov. "TTP je skupaj s talibani bojeval vojno proti ZDA in Natu, zato v talibanskih vrstah obstaja zadržanost do spopada z njimi. Raje počakajmo, ali bodo geopolitični pritiski talibane prisilili k premisleku," je za CNN dodala Pandya.