Menu Item
Komaj pomlad je, pa se Evropa že suši, je pred nedavnim poročal bruseljski Politico, ki opozarja, da je v nekaterih delih Evrope že začelo zmanjkovati tudi pitne vode iz pipe. In da se naslednja velika kriza v Evropi, to pa je bitka za pitno vodo, začenja.
Podatki so več kot alarmantni. V Evropi imamo ekstremno sušo že vse od leta 2018 in razmere se še zaostrujejo. Tudi do te mere, da nekatere vasi na zahodu Francije nimajo več pitne vode iz pipe.
Zaradi postavljanja vodnih rezervoarjev za potrebe tamkajšnjega kmetijstva pa so izbruhnili celo protesti, na katere je prišlo kar okoli 25.000 podnebnih aktivistov, ki so se spopadli s policijo.
V Kataloniji se rapidno suši ogromno vodno zajetje, ki s pitno vodo oskrbuje na milijone ljudi, tudi Barcelono, že več kot pol stoletja. A letos je nivo vodne gladine padel že na vsega osem odstotkov, kar je 55-odstotni upad v primerjavi z lanskim letom.
Vode je tako malo, da ji grozi že kontaminacija, zadostnih količin dežja pa na severovzhodu Katalonije, kjer je to vodno zajetje, ni bilo že dve leti in pol.
Še bolj suha kot lani je letos tudi ena največjih rek v naši bližini, italijanska reka Pad, ki “hrani” tako Italijo kot Evropo.
Kot v svoji analizi ugotavlja bruseljski Politico, se namreč po finančni krizi leta 2008, pa nato migrantski in covidni krizi, ki so ji takoj sledile še številne posledice ruske agresije na Ukrajino, zdaj v Evropi že začenja naslednja velika kriza. To pa je bitka za pitno vodo, ki je je vse manj.
Razmere so najbolj kritične na jugu Portugalske, v Španiji, Franciji in Italiji, saj tudi letos snega v predelih ni bilo dovolj. Letošnja suša bo zato po napovedih strokovnjakov v teh delih Evrope še bolj dramatična kot lanska, pa smo že za lansko rekli, da je bila najhujša v zadnjih 500 letih.
Španski premier je že dejal, da bo pitna vodna morala postati središče političnih razprav. Nekateri drugi deli Evrope, kot so Poljska, Bolgarija, Romunija, Grčija, pa tudi Slovenija, so za zdaj še dovolj namočeni.
Za Slovenijo to kaže tudi sušomer, ki pa je bil lani poleti tudi pri nas videti precej drugače, kot je videti danes. V Vipavski dolini, ki je nekoč hotela postati slovenski vrt, so v začetku julija lahko le nemočno opazovali, kako je ekstremna suša uničevala pridelek za pridelkom.
Kmalu so ponekod sledile tudi omejitve pri porabi vode, ukrep, po katerem poleti posega vse več držav. A kot je za Politico dejal Fred Hattermann, hidrolog na potsdamskem Inštitutu za raziskovanje vplivov podnebnih sprememb: “Ljudje že čutijo to. Čutijo, da se bitka za pitno vodo počasi začenja.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje