Menu Item
Ameriško vrhovno sodišče je s šestimi glasovi proti trem končalo desetletja trajajočo prakso in prepovedalo upoštevanje rasne in etnične pripadnosti pri sprejemu študentov na univerze. Biden kritičen do odločitve sodišča.
Ameriško vrhovno sodišče je danes prepovedalo upoštevanje rasne in etnične pripadnosti pri sprejemu na univerze. S tem je konservativna večina sodnikov končala desetletja trajajočo prakso, ki je okrepila izobraževalne možnosti pripadnikov rasnih in etničnih manjšin. Pri tem je šlo predvsem za temnopolte.
“Študente je treba obravnavati na podlagi njihovih izkušenj kot posameznikov – ne na podlagi rase,” je v večinskem mnenju zapisal vrhovni sodnik John Roberts. Proti so bile vse tri liberalne vrhovne sodnice.
Konservativna večina sodišča je podobno kot v primeru odprave pravice do splava uresničila dolgoletne želje konservativnih Američanov za odpravo politik t. i. afirmativnih ukrepov oziroma pozitivne diskriminacije.
Odločanje na podlagi rase je rasna diskriminacija
Afirmativni ukrepi so sicer prizadevanja za izboljšanje izobraževalnih in zaposlitvenih možnosti temnopoltih, ki večinoma izhajajo iz manj izobraženih in revnih okolij in imajo zaradi tega že uvodoma slabše možnosti za napredovanje in uspeh. Univerze raso upoštevajo tudi zato, da svojim študentom zagotovijo čim bolj rasno raznoliko okolje in izkušnje.
Ameriški liberalci opozarjajo, da se lahko tudi eden najbolj konservativnih vrhovnih sodnikov, temnopolti Clarence Thomas za svoj uspeh zahvali afirmativni akciji, čeprav je med tistimi, ki so si dlje časa prizadevali za njeno ukinitev.
Sodišče je izjavilo, da lahko univerze po lastnih kriterijih upoštevajo osebne izkušnje posameznega prosilca – na primer, ali je odraščal v ozračju rasizma – pri obravnavi njegove prošnje v primerjavi s prosilci, ki so bolj akademsko usposobljeni.
Vendar pa odločanje predvsem na podlagi tega, ali je prosilec temnopolt, belopolt ali pripadnik druge rase, predstavlja rasno diskriminacijo, je zapisal Roberts in dodal, da ameriška ustavna zgodovina ne dopušča takšne izbire.
Afirmativni ukrepi niso več potrebni
Sodišče se je postavilo na stran aktivistične skupine Students for Fair Admissions (Študenti za pošten sprejem), ki je tožila najstarejši zasebni in javni visokošolski ustanovi v državi – elitno univerzo Harvard in Univerzo Severne Karoline.
Skupina je trdila, da so politike sprejema, ki upoštevajo rase, diskriminirale enako ali bolje kvalificirane azijske Američane, ki so se potegovali za vstop na obe univerzi.
Afirmativna akcija se je izoblikovala v času boja za državljanske pravice temnopoltih v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Njeni nasprotniki trdijo, da ni več potrebna, saj da v Ameriki ni več diskriminacije in različnih možnosti, kar je po mnenju zagovornikov afirmativnih ukrepov skregano z realnostjo.
Sodba o afirmativni akciji bi lahko imela podoben učinek kot razveljavitev pravice do splava, saj bi lahko številne države in institucije ustavile programe, namenjene prikrajšanim manjšinam.
Liberalna vrhovna sodnica Sonia Sotomayor je dejala, da odločitev razveljavlja desetletja presedanov in pomembnega napredka. “S tem je sodišče utrdilo površno pravilo o barvni slepoti kot ustavno načelo v endemično segregirani družbi,” je zapisala.
Tovrstno pozitivno diskriminacijo oz. afirmativne ukrepe pri sprejemu na univerze in drugje so v ZDA uvedli zaradi tega, ker so želeli pomagati predvsem temnopoltim kandidatom, ki so skozi zgodovino trpeli diskriminacijo, saj so jih zavračali zaradi barve njihove kože. Univerze so s tem želele tudi ustvariti ozračje za študente, ki odseva dejansko sestavo ZDA.
Obama: Zaradi odločitve sodišča me skrbi za mlade v Ameriki
Na odločitev se je nemudoma odzval tudi prvi temnopolti predsednik v zgodovini ZDA, Barack Obama skupaj z nekdanjo prvo damo Michelle Obama. “Tako kot vsaka politika tudi politika afirmativne akcije ni bila popolna. Vendar pa je generacijam študentov kot sem sam in soproga Michelle, omogočila, da dokažejo, da sodijo zraven. Sedaj moramo vsi skupaj mladim omogočiti priložnosti, ki si jih zaslužijo,” je sporočil bivši predsednik.
Michelle Obama je opozorila, da ne gre le za afirmativno akcijo, saj številne študente različno obravnavajo pri sprejemu, nekatere zaradi uglednih ali bogatih staršev. “Prepogosto enostavno sprejmemo, da so denar, moč in privilegij povsem utemeljene oblike afirmativne akcije, medtem ko se od otrok, kot sem bila sama, pričakuje, da tekmujejo, čeprav so pravila vse prej kot enaka,” je sporočila in dodala, da jo zaradi odločitve sodišča skrbi za mlade v Ameriki.
Biden kritičen do odločitve vrhovnega sodišča o pozitivni diskriminaciji
Ameriški predsednik Joe Biden je v odzivu na odločitev konservativne večine vrhovnega sodišča ZDA, da odpravi upoštevanje rase pri sprejemih na univerze, dejal, da odločitvi odločno nasprotuje. Medtem ko konservativna Amerika slavi odločitev kot odpravo rasne diskriminacije, pa jo liberalci kritizirajo kot zmanjšanje možnosti manjšinam.
“Sodišče je danes ponovno odstopilo od desetletij pravnih presedanov. Vedno sem verjel, da je obljuba Amerike v tem, da je dovolj velika za uspeh vsakogar. Vsaki generaciji je koristilo odpiranje vrat za priložnosti, da se vključijo tudi tisti, ki smo jih pustili za seboj,” je dejal Biden in dodal, da diskriminacija v ZDA še vedno obstaja, današnja odločitev pa tega ni spremenila.
Bidnov predhodnik Donald Trump je po drugi strani sporočil, da odločitev vrhovnega sodišča pomeni velik dan za Ameriko. “Končno bodo nagrajeni ljudje z izjemnimi sposobnostmi, ki so potrebne za uspeh, vključno z bodočo veličino naše države. To je odločitev, na katero so upali vsi,” je sporočil Trump.
Republikanski guverner Floride in predsedniški kandidat Ron DeSantis je izjavil, da mora biti sprejem na univerze utemeljen na sposobnostih, ne pa na rasi. Poudaril je, da je vrhovno sodišče pravilno potrdilo ustavo in prenehalo z diskriminacijo na univerzah.
Podobno je menil tudi nekdanji podpredsednik ZDA Mike Pence, ki je izrazil zadovoljstvo, da je sodišče končalo z diskriminacijo in kršenjem državljanskih ter ustavnih pravic pri sprejemu na univerze, ki da je le spodbujala rasizem.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje