Menu Item
Petina Ukrajine za mir na vzhodu Evrope, se glasi ponudba, ki jo več kot dveh letih vojne predlaga ruski predsednik Vladimir Putin. Nenadni namig iz Moskve, da je čas za povratek k pogajalski mizi, je presenetil in odprl več vprašanj. Zakaj Putin pogajanja predlaga v obdobju vojaških uspehov in kakšna je njegova računica?
V petek je presenetila novica, da je ruski predsednik Vladimir Putin pripravljen končati vojno v Ukrajini in začeti mirovna pogajanja. Navedbe so za tiskovno agencijo Reuters najprej potrdili štirje ruski viri, dan za tem pa je Putin stališče tudi javno izrekel ob obisku Belorusije. Pri tem je poudaril, da se o vrnitvi ukrajinskih ozemelj, ki so sedaj pod rusko zasedbo in obsegaj približno petino celotne Ukrajine, ne namerava pogajati.
Predstavljena ideja o prekinitvi ognja na vzhodu Evrope bi pomenila, da Rusija ne bi dosegla svojega cilja zasedbe celotne regije Doneck, hkrati pa bi ob stran potisnila tudi ukrajinsko zavezo, da ne bo prepustila nobenega ozemlja.
Kot v analizi poudarjajo pri CNN, je treba na Putinovo ponudbo gledati s precej zadržki, še posebej ob upoštevanju preteklih izkušenj Ukrajine in Zahoda z rusko diplomacijo.
Pozornost je treba nameniti tudi kontekstu Putinovih izjav o možnosti premirja. To je storil med obiskom pri beloruskem predsedniku Aleksandru Lukašenku, ki je potekal ravno v času skupnih rusko-beloruskih vaj s taktičnim jedrskim orožjem. Putin je v Belorusiji govoril o miru, okoliščine njegove izjave pa so dajale vse prej kot mirovniški vtis.
Ob napovedi pripravljenosti na mirovna pogajanja je Putin hkrati podvomil o legitimnosti ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Iz Kremlja so podobne izjave že prihajale po tem, ko so morali v Kijevu predsedniške volitve zaradi vojne zamakniti.
Ob tem so se pojavila nepotrjena poročila, da je zasebno letalo nekdanjega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča pristalo v Belorusiji. Janukovič, ki velja za Rusiji naklonjenega človeka, je leta 2014 po nasilnih protestih in streljanju na protestnike pobegnil iz Ukrajine.
Zakaj govori o miru prav zdaj?
Že sama možnost njegove prisotnosti med srečanjem Putina in Lukašenka je sprožila ugibanja, da v Kremlju ponovno upajo na povratek svoje lutke v Ukrajino. Ruski manj brutalni cilj bi namreč lahko vključeval ustoličenje Rusiji lojalnega predsednika v Kijev, ki bi zaustavil pot države proti Evropski uniji in zvezi Nato. Za takšno potezo pa bi ob jezi ukrajinskega prebivalstva sedaj najverjetneje potrebovali težko roko ruske okupacijske sile.
Zakaj ruski predsednik o miru govori v trenutku, ko ruska vojska na fronti beleži največje uspehe? Diplomacija je bila za Rusijo vedno vojno orožje. O miru v Siriji se je leta 2015 pogovarjala med tem, ko so ruski lovci bombardirali civiliste na uporniških ozemljih.
Istega leta se je z Ukrajino o miru pogajala, medtem ko so plačanci in iz Kremlja podprti separatisti bili v polni ofenzivi na strateško mesto Debalcevo. Nezaupanje v iskrenost Rusije pri pogajanjih torej ni cinično, temveč praktična nuja. Izkušnje kažejo, da se Moskvi zdi vredno pogajati, če ji to nepričakovano prinese koristen izid brez nasilja ali pa nasprotniku ponudi razlog za prekinitev bojev.
Za nenadno rusko mirovništvo pa obstajata še dva razloga. Ukrajina z zaveznicami junija načrtuje mirovno srečanje v Švici, kjer bodo brez Rusije govorili o mirovni pogodbi, ki bi jo bil ukrajinski vrh pripravljen sprejeti.
Zelenski je izrazil upanje, da se ga bo udeležila tudi Kitajska, sicer ruska zaveznica, ki pa vojne ne podpira povsem. Putin bi lahko z izjavami o pripravljenosti na mir Peking odvrnil od udeležbe, ukrajinski zunanji minister Dimitro Kuleba pa ga je že v petek obtožil, da skuša sabotirati srečanje.
Iluzorna kulisa, da je mir morda že za vogalom
Drugi razlog, zakaj je Putin pripravljenost na mir izrazil prav sedaj, je v sporočilu, ki ga želi poslati Zahodu. Evropskim populistom in Trumpovim republikancem skuša namigniti, da obstaja preprost dogovor, ki bi zamrznil boje na frontah, kjer ima Ukrajina znatne izgube. Vojaška podpora Kijeva je draga in vedno manj priljubljena.
Putin zdaj vidi trenutek volilne šibkosti v ZDA in drugih evropskih državah, na katero se je odzval z nejasnim namigom, da je morda čas za diplomacijo. Nekaj podpore bo verjetno dobil med tistimi, ki upajo, da bo vojna v Ukrajini preprosto izginila, in tistimi, ki se ne zavedajo eksistenčne grožnje zmagovite in hipermilitarizirane Rusije za vzhodne članice Nata.
Putinov namig bi bilo treba gledati skozi prizmo globokega cinizma preteklih diplomatskih akcij v Siriji in Ukrajini. Moskva jih je uporabila za divje zasledovanje istih vojaških ciljev, a z iluzorno kuliso, da je mir morda že za vogalom.
Avtor: Nick Paton Walsh/CNN
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje