Analiza CNN o drzni potezi Macrona: "Ideja je, da pritisnemo na druge države"

Ko je francoski predsednik Emmanuel Macron pozno zvečer na družbenem omrežju X naznanil, da bo Francija septembra priznala Palestino – kot prva od držav G7 in stalnih članic Varnostnega sveta ZN – je to presenetilo mnoge.

Čeprav so poznavalci francosko priznanje Palestine pričakovali že nekaj mesecev, sta način in čas Macronovega sporočila presenetljiva.

Njegovo sporočilo nam pove vsaj dve stvari. Prvič – Emmanuel Macron čuti, da je zdaj čas za ukrepanje. Voditelji Francije, Velike Britanije in Nemčije se bodo v petek sestali, da bi ugotovili, kaj so tisti nujni ukrepi za rešitev humanitarne krize v Gazi, ki je dosegla novo dno.

Od maja je več kot tisoč prebivalcev Gaze umrlo v obupnem iskanju hrane, več deset pa jih je umrlo zaradi lakote.

Podobe izčrpanega, sestradanega prebivalstva v Gazi, vključno z otroki, spominjajo na najtemnejše trenutke dvajsetega stoletja in vzbujajo ogorčenje Zahoda nad humanitarno krizo – ne pa še konkretnih ukrepov.

Macronova odločitev je drzna, vendar je utrla pot za druge velike mednarodne sile, da sledijo temu zgledu. Palestino so sicer že priznale Slovenija, Irska, Norveška in Španija.

Vir znotraj Macronovega predsedniškega urada je za CNN dejal, da je govoril s kolegi. Prepričan je, da septembra ne bodo edini, ki bodo priznali Palestino. Pozornost se bo zdaj verjetno usmerila na Združeno kraljestvo, medtem ko možnosti, da bi to storile ZDA, največje zaveznice Izraela, praktično ni.

Ogorčenost Izraela in njegove največje zaveznice ZDA

Odločitev Francije je Hamas pozdravil kot "pozitiven korak naprej", medtem ko so se izraelski voditelji ogorčeno odzvali. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da priznanje nagrajuje terorizem, podobno ostro pa so se odzvali tudi v ZDA.

Zunanji minister Marco Rubio je sporočil, da ZDA "močno zavrača" Macronov plan. "Ta nepremišljena odločitev služi samo Hamasovi propagandi in zamika mir. Je udarec za vse žrtve 7. oktobra," je zapisal Rubio.

Tudi če bi lahko mednarodno priznanje magično spremenilo razmere v Gazi, bo septembrsko priznanje veliko prepozno za vse Palestince, ki jih bodo izstradali do smrti.

Philippe Lazzarini, vodja UNRWA, glavne agencije ZN za palestinske begunce, je dejal, da so ljudje v Gazi podobni "hodečim truplom". Tako je zdaj 2,1 milijona ljudi v palestinski enklavi v negotovem, grozljivem položaju – ministrstvo za zdravje v Gazi je sporočilo, da je lačnih 900.000 otrok, približno 70.000 pa jih že kaže znake podhranjenosti.

Diplomatska rešilna bilka?

Osamljeno naznanilo Francije kaže tudi na kanček Macronovega obupa. Je človek, ki ima na mednarodnem prizorišču rad koalicijo – številčnost je neredko zmagovalna strategija.

Že pred enim mesecem se je zdelo, da je Francija pripravljena priznati Palestino – med 17. in 20. junijem je bil v Riadu načrtovan vrh, ki bi ga Francija gostila skupaj s Savdsko Arabijo. Toda ko je 13. junija izbruhnil konflikt med Izraelom in Iranom, je ta načrt propadel.

Strokovnjaki so pričakovali, da bosta Francija in Savdska Arabija združili druge zaveznike v skupno priznanje, močan signal Jeruzalemu in Washingtonu o pomenu rešitve dveh držav in miru.

Macronu lahko uspe še septembra, če se zavezniki pridružijo priznanju Francije, vendar to ni poteza brez tveganja za diplomatski kapital Francije. "Ideja je, da se na druge države izvaja pritisk," je visoki francoski uradnik povedal za CNN.

Evropske države – kot že omenjeno, ne vse – so se doslej vztrajno upirale uradnemu sprejetju rešitve dveh držav in priznanju Palestine. Francija zdaj prebija stekleni strop.

Znotraj države to ne bo sporna poteza, saj so ljudje večinsko že dolgo naklonjeni Palestini. Že leta 2014 je francoski parlament pozval vlado, naj prizna Palestino, kar so nato podprli tudi v Varnostnem svetu ZN v neuspešnem glasovanju za vzpostavitev palestinske države do leta 2017.

Obrat v odnosu do Izraela

Macron je odločno podprl izraelski odgovor na pokole, ki so se zgodili 7. oktobra, vendar je od takrat zaostril svojo kritiko do Netanjahuja in tega, kako Izrael vodi vojno v Gazi.

Izrazil je zaskrbljenost, da bi se konflikt prelil v Francijo, kjer živita največja judovska in muslimanska skupnost v Evropi.

Ko se je število žrtev v Gazi začelo povečevati, je Francija prepovedala izvoz orožja v Izrael, organizirala dostavo pomoči na ozemlje in večkrat pozvala k premirju. Pozivala je tudi, naj Izrael dovoli dostop novinarjem.

S priznanjem palestinske države pred drugimi evropskimi velesilami v Elizejski palači zagotovo upajo na domino učinek. Ker je pomoč za prebivalce Gaze še vedno nedosegljiva, je to morda zadnji (obupan) poskus, da se nekaj premakne.