Analiza CNN: Od zidu do vojske v prestolnici – kam vodi Trumpova politika moči

Tokrat je ustvaril svojo najbolj distopično vizijo do zdaj – sliko ameriškega mestnega središča, preplavljenega s kriminalom – da bi upravičil izredno zvezno prevzemanje nadzora nad policijo v prestolnici Washington in da bi na ulice poslal enote Nacionalne garde.

"Naše glavno mesto so prevzeli nasilne tolpe in krvoločni kriminalci, tolpe divjih mladih, omamljeni norci in brezdomci," je v ponedeljek dejal Trump na tiskovni konferenci v sejni sobi Bele hiše. Vsak prebivalec mesta bi se rad počutil varen, prestolnica pa se, tako kot mnoga velika mesta, spopada z izzivi glede varnosti. A Trumpova peklenska upodobitev je v nasprotju s podatki, ki kažejo, da so število kraj avtomobilov, oboroženih ropov in umorov v zadnjih dveh letih upadli, županja Washingtona Muriel Bowser pa trdi, da je nasilni kriminal na najnižji ravni v zadnjih 30 letih. Razkorak med Trumpovo žvepleno retoriko in vsakdanjim življenjem v večjem delu Washingtona je torej spodkopal njegove trditve o krizi.

Številne krize in izredne razmere

Predsednik pogosto uporablja glavno mesto kot oder za svoje vojaško razkazovanje mišic. A definicija izrednih razmer je hkrati odprta za interpretacije. "Ko govorimo o izrednih razmerah, gre običajno za nenaden porast kriminala ali za kriminal, ki se ne odziva na običajne ukrepe, ali pa za orodja, ki jih v normalnih razmerah ne moremo uporabiti – takrat uporabimo izredne ukrepe," je povedala Bowser.

Trumpova domnevna kriza v prestolnici ni prva letos. Razglasil je že nacionalne izredne razmere v gospodarstvu, energetiki in mejnem nadzoru, da bi tako lahko aktiviral izjemna pooblastila izvršilne veje oblasti. A gospodarske krize ni – trgovinski primanjkljaji obstajajo že desetletja, ZDA pa so si po pandemiji opomogle bolje kot druge razvite države. Tudi energetske krize ni, a je Trumpov ukrep omogočil uvedbo novih pravil za vrtanje in iskanje nafte in plina. Medtem predsednik utemeljuje strogo politiko deportacij s trditvijo, da ZDA doživljajo invazijo kriminalcev in teroristov – kar je absurdno pretirana trditev, čeprav drži, da je bil nadzor meje v določenih obdobjih Bidnove administracije ohlapen.

Zlovešče zgodovinske vzporednice

Trumpova represija v Washingtonu je še en pokazatelj njegovega vse bolj avtoritarnega drugega mandata ter njegove želje po militarizaciji civilnih funkcij vlade in organov pregona. Na južno mejo je poslal več tisoč vojakov. Nacionalno gardo in mornarico je napotil v Los Angeles po nemirih, ki so jih sprožile racije, uperjene proti priseljencem. Uporaba vojske za policijske naloge je značilna za totalitarne države, kjer je prvi ukrep diktatorja pogosto ta, da pošlje vojsko na ulice prestolnice.

Skupina kongresnikov, ki zastopajo območje zvezne prestolnice ZDA – vsi demokrati – so v ponedeljek opozorili, da Trumpova poteza ni usmerjena v preprečevanje kriminala, ampak da gre za "mehko uvajanje avtoritarizma". Trumpov poziv k skrajnim rešitvam, ki jih lahko zagotovi le "močan voditelj", je prav tista oblika skrajnosti, ki je pred več kot 250 leti skrbela ustanovne očete. Alexander Hamilton je denimo v Federalistu št. 1 konec 18. stoletja zapisal, da so voditelji, ki so strmoglavili svobodo, pogosto začeli kot demagogi in končali kot tirani. Trump je že v svojem prvem govoru na konvenciji republikancev leta 2016 izjavil: "Le jaz lahko to popravim."

V svojem prvem mandatu je pogosto razglašal vprašljive krize in pod pretvezo izrednega stanja financiral gradnjo zidu na meji, a v drugem mandatu je njegova vnema še precej večja. Zadnjih sedem mesecev je sistematično iskal nova neizkoriščena predsedniška pooblastila in jih uporabljal v Washingtonu, po državi in po vsem svetu.

V preteklosti so ZDA kaznovale tiste, ki so ogrožali demokracijo, ne pa tistih, ki so jih klicali na odgovornost

Županja Washingtona Muriel Bowser se je na Trumpov prevzem nadzora nad njenim mestom odzvala strateško mirno. Ocenila pa je, da je ta poteza "skrb vzbujajoča in brez primere". Najbrž pa je še kaj več kot to, če pogledamo širšo sliko – v zadnjih tednih je Trump denimo uporabil ministrstvo za pravosodje, da bi preganjal uradnike Obamove administracije; poskusil je ustvariti pet novih republikanskih sedežev v kongresu prek spremembe volilnih okrožij v Teksasu; odpustil je vodjo urada za statistiko dela, ker mu niso bili všeč podatki o brezposelnosti; in, ne nazadnje, uvedel visoke carine proti Braziliji, ker tamkajšnje oblasti sodno preganjajo njegovega populističnega zaveznika, nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara.

V preteklosti so ZDA kaznovale tiste, ki so ogrožali demokracijo, ne pa tistih, ki so jih klicali na odgovornost. A kot vedno je pri Trumpu treba ločiti predstavo od vsebine. Prenapihnjene napovedi bližajoče se tiranije, ki se ves dan vrtijo na programih liberalnih televizij, volilcem ne pomagajo razumeti dogajanja. Amerika je še daleč od policijske države, kakršna je Kitajska. Kljub temu pa je bil predsednikov komentar, da je "sramotno", da mora pred srečanjem z Vladimirjem Putinom govoriti o "nevarni", "umazani" in "odvratni" ameriški prestolnici, presenetljiv. Zvenel je, kot da ne bi bilo težav, če bi imel diktatorska pooblastila kot ruski predsednik.

Včasih pa so Trumpove napovedi glasnejše od njegovih dejanj – in povsem mogoče je, da je bila ponedeljkova tiskovna konferenca zgolj velik piarovski manever.

Morda ena največjih Trumpovih dimnih zaves doslej

Njegov komentar, da je policistom zdaj "dovoljeno, da naredijo, karkoli hudiča hočejo", je bil prava poslastica za njegovo bazo MAGA in bo verjetno sprožil večdnevno odobravanje v konservativnih medijih. Obrambni minister Pete Hegseth (sicer nekdanji voditelj na Fox Newsu), ki je bil v šestih mesecih na čelu Pentagona deležen ostrih kritik, je bil izbran, da v ponedeljek poda odmevne izjave. Stal je na Trumpovi desni strani in obljubil, da bodo vojaki, ki jih bodo poslali v Washington, "močni, nepopustljivi" in da bodo tesno sodelovali s partnerji v organih pregona.

Na Trumpovi levi sta stala generalna državna tožilka Pam Bondi in direktor FBI Kash Patel, kar je ponazarjalo še en očiten cilj njegove napovedi: odvrniti pozornost od očitkov v medijih MAGA zaradi neobjavljenih spisov o Jeffreyju Epsteinu, obtoženem trgovine z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja. Med kampanjo so napovedovali objavo omenjenih spisov, dejstvo, da jih zdaj zadržujejo, pa krepi domneve o vplivu skorumpirane globoke države.

Če na ulicah Washingtona ne bo zapletov, povezanih z napotitvijo pripadnikov Nacionalne garde, bi se lahko ponovil scenarij iz Los Angelesa, kamor so bile zvezne vojaške enote napotene ob Trumpovem razvnemanju strasti s svojo ognjevito retoriko – nato pa so se nekaj tednov pozneje tiho umaknile. Ankete kažejo, da je veliko Američanov skeptičnih do uporabe vojske na domačih tleh, še posebej za zatiranje protestov.

Spretna politična igra

Trump svojega manevra ne bi mogel izvesti, če bi bilo glavno mesto popolnoma mirno. Srce parajoče zgodbe o žrtvah streljanj so žal stalnica v lokalnih medijih. Prebivalci nekaterih najbolj problematičnih četrti v mestu bi lahko vojaško prisotnost pozdravili. Predsednik sindikata policije v prestolnici Greggory Pemberton je za Fox News povedal, da njegovi člani soglašajo s Trumpovo oceno, da je kriminal v mestu ušel izpod nadzora in da je "treba nekaj storiti".

Trumpova poteza je tudi spretna politična igra. Demokrate, ki bi se ji želeli upreti, bi lahko kritizirali, da so premalo odločni v boju zoper kriminal. Kritiki resda lahko navajajo statistike o upadu kriminala, a Trump ve, da gre tu za čustveno, ne racionalno vprašanje. Županja Los Angelesa Karen Bass, ki jo je Trump kljubovalno obšel pri sprejemanju odločitve o napotitvi Nacionalne garde in marincev v mesto, opozarja, da demokratične družbe v primeru težav z izvrševanjem zakonodaje nikoli ne bi smele posegati po vojaških rešitvah.

"Takrat sem verjela, kot verjamem zdaj, da je bil Los Angeles testni primer. Mislim, da je Washington prav tako testni primer," je dejala Bass za CNN. Opozorila je, da bi Trumpov ukrep v prestolnici lahko bil napovednik prihodnjih nezakonitih prevzemov oblasti. "Predsednik lahko reče: ‘Lahko prevzamemo vaše mesto, kadarkoli hočemo, jaz sem vrhovni poveljnik in lahko uporabim vojsko, kadar koli hočem.’ Mislim, da je to zloraba naših vojakov in prekoračitev predsedniških pooblastil."