Analiza CNN: Sedem razlogov, zakaj Trump v Iranu (še) ne more razglasiti zmage

Predsednik Donald Trump se v Iranu bliža mučnemu razpotju. Zmage ne more iskreno razglasiti. Zdi se, da izgublja nadzor nad širjenjem vojne, strateške in gospodarske posledice umika pa bi bile bolj katastrofalne kot posledice, ki bi jih prineslo vztrajanje.

Trump se še ne sooča s hudim položajem Lyndona Johnsona in Georgea W. Busha, ki sta podaljševala že izgubljene konflikte. Vendar so znaki nevarnosti vsepovsod.

Preuranjeno bi bilo, da bi operacijo Epski bes imenovali za epski neuspeh. Skupni ameriško-izraelski zračni napadi so uspeh, ki je morda izničil iransko sposobnost groženj zunaj svojih meja, zmanjšal raketne in dronske kapacitete in prizadel vzvode režima za uveljavljanje represije. Ameriške izgube se ne morejo primerjati s tistimi iz Afganistana ali Iraka. Toda objektiven pregled dogodkov kaže, da ZDA še niso zmagale.

Kriza v Hormuški ožini

Iranska zapora ožine, skozi katero potuje približno petina svetovne nafte, in napadi na tankerje v Perzijskem zalivu so povzročili spiralno višanje cen nafte. Zavarovalnine za ladje so poskočile. Ameriška mornarica, ki se zaveda tveganja, ne bi rada vstopila v to ključno morsko povezavo. Tako ni jasne vojaške rešitve za hitro odprtje ožine. Tudi če bi ta postala prehodna, bi bilo potrebno stalno vojaško spremstvo, ki bi preobremenilo ameriško in zahodne mornarice. Boljša možnost bi bila politična rešitev z Iranom, toda Trump zahteva brezpogojno predajo, kar pa Teheran zavrača.

Problem vrhovnega voditelja

Atentat na ajatolo Alija Hameneja je konflikt predstavil kot neposredni poskus vsiljevanja spremembe režima. Zamenjava dolgoletnega vladarja z njegovim sinom Modžtabo zamegli Trumpovo pripoved o uspehu. Opozorila, da je novi vrhovni voditelj še bolj ekstremističen in trdovraten kot njegov oče, demokratom omogočajo, da operacijo Epski bes prikažejo kot vojaški uspeh, a kot taktični neuspeh.

Bi se Izrael nehal bojevati?

Če predpostavimo, da bo Trump nekoč dosegel točko, ko bo zaradi političnih razlogov želel končati vojno, ni gotovosti, da se bo Izrael strinjal. Obstajajo znaki, da bi se lahko ameriški in izraelski strateški cilji razlikovali, potem ko je Izrael bombardiral iransko naftno infrastrukturo.

Trump je v nedeljo dejal, da bo konec vojne skupna odločitev med njim in premierjem Benjaminom Netanjahujem. Ta izjava je obudila zaskrbljenost, da ima tuja država vpliv na vojaške odločitve ameriškega vrhovnega poveljnika. Izraelske ponavljajoče se vojne in vojaške akcije kažejo, da Izrael vidi regionalno varnost kot neprekinjeno misijo in ne kot operacijo s končnim datumom.

Brez jasnega vojnega narativa

Zmeda in protislovja v predstavljanju vojnih ciljev ameriške administracije lahko prav tako preprečijo oblikovanje koherentne zgodbe o zmagi. Še posebej, če bodo dogodki na Bližnjem vzhodu še naprej uhajali izpod Trumpovega nadzora.

Jedrsko vprašanje

Trump trdi, da je še dodatno uničil iranski jedrski program, za katerega je trdil, da ga je lani izbrisal. Če pa bo Teheran obdržal svoje zaloge visoko obogatenega urana, bi ohranil teoretično možnost, da v prihodnosti ponovno zažene svoj jedrski program. Ta teden so se pojavila ugibanja, da bi Trump lahko ukazal operacijo specialnih enot, ki bi zasegle radioaktivni material. Vendar bi to zahtevalo ogromno kopensko silo in izjemno tvegano misijo.

Mednarodna agencija za jedrsko energijo meni, da je v Isfahanu še vedno približno 200 kilogramov visoko obogatenega urana. Brez eliminacije teh zalog Washington nikoli ne bo mogel biti zares prepričan o iranskih jedrskih ambicijah.

Iranski politični zastoj

Trump je vojno začel tako, da je Irancem povedal, "da je ura njihove svobode pred vrati" in da imajo enkratno priložnost, da se uprejo oblasti. Vendar doslej ni bilo znakov kakšnega upora. Mnogi analitiki menijo, da je bolj verjeten scenarij še eno brutalno zatiranje, ko se bo ameriško in izraelsko bombardiranje ustavilo. Čeprav bi Trump še vedno lahko govoril o strateški zmagi, če bo grožnja Irana širšemu Bližnjemu vzhodu odpravljena, bi to bilo daleč od njegovih prvih izjav.

Ameriške politične razmere

Vladni uradniki Američane prepričujejo, da je dvig cen nafte zaradi vojne začasen in kratkoročna slabost za dolgoročno korist. Toda grožnja z iransko jedrsko bombo je v ameriških okrožjih, pomembnih za vmesne volitve v kongres, precej bolj oddaljena kot v Izraelu, kjer bi predstavljala eksistencialno grožnjo. Medtem ko Američani žalujejo za padlimi vojaki in spremljajo naraščajoče cene goriva, verjetno ne bodo delili Trumpovega zmagoslavja.

Konec vojn je redko tako čist in nedvoumen kot ameriška zmaga nad nacizmom in imperialno Japonsko leta 1945. Lahko bi trdili, da je država od takrat izgubila veliko več vojn, kot jih je dobila. Toda Trump se sooča z neizogibnimi posledicami vojne po lastni izbiri. Iz nje mora iziti z zmago, preden uvodna prednost vojaške premoči popusti in šibkejši nasprotnik postavi preizkus vzdržljivosti.

Avtor: Stephen Collinson/CNN