Analiza CNN: Srečanje, ki verjetno ne bo prineslo nič dobrega Ukrajini

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da se bo z ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom srečal na Aljaski, ozemlju, ki ga je Rusija pred 158 leti prodala ZDA za 7,2 milijona dolarjev. Pogoji srečanja so močno v korist Moskve, zato ne preseneča, da je Putin po mesecih navideznih pogajanj o končanju vojne v Ukrajini priložnost zgrabil z obema rokama. Malo je verjetno, da bi iz dvostranskega vrha izšel dogovor, ki ne bi bil za Ukrajino škodljiv, poroča CNN.

Kijev in evropski zavezniki so prve ideje Trumpovega odposlanca Steva Witkoffa, da bi Ukrajina prepustila preostanek Doneške in Luganske regije v zameno za premirje, sprejeli z ogorčenjem. Kremelj si želi ozemelj brez boja, hkrati pa je v Witkoffu našel sogovornika, ki je v preteklosti pokazal omejeno razumevanje ukrajinske suverenosti in cene, ki jo je država plačala za obrambo.

Vredno si je vzeti trenutek in razmisliti, kako bi lahko izgledal Witkoffov predlog. Rusija je blizu obkolitve dveh ključnih mest v Doneški oblasti – Pokrovska in Kostjantinivke. Kot navaja CNN, bi Kijev, da bi ohranil človeške vire, morda še pristal na to, da se odpove omenjenima mestoma.

A Kramatorsk in Slovjansk sta povsem druga zgodba – tam živi več tisoč civilistov, in Moskva bi bila navdušena, če bi lahko njena vojska v mesti vstopila brez enega samega strela.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je kategorično zavrnil idejo o predaji ozemlja, kar odraža resnično dilemo vrhovnega poveljnika, ki mora uravnavati bes svojih vojakov in globoko nezaupanje ukrajinske javnosti do sosednje države, ki vsako noč obstreljuje njihova mesta.

Kaj bi Ukrajina lahko dobila v zameno za "izmenjavo", o kateri je govoril Trump? Morda majhne dele obmejnih območij, ki jih je Rusija zasedla v regijah Sumi in Harkov - del Putinovega tako imenovanega varnostnega pasu – vendar realno gledano ne veliko več, navaja CNN.

Glavni cilj naj bi bilo premirje, a to je že samo po sebi vprašljivo. Putin je že dolgo vztrajal, da takojšnje premirje, ki ga zahtevajo ZDA, Evropa in Ukrajina, ni mogoče, dokler se ne uredijo tehnična vprašanja nadzora in logistike. Verjetno svojega stališča ni spremenil zdaj, ko ima prednost na vzhodni fronti.

Putin je bil glede svojih ambicij v Ukrajini jasen že od samega začetka. Želi si podrediti celotno Ukrajino in doseči strateški preobrat v odnosih z ZDA. Njegov svetovalec Jurij Ušakov je dejal, da je Aljaska "odličen kraj za pogovore o gospodarskem sodelovanju" med Washingtonom in Moskvo ter hkrati predlagal povratno srečanje v Rusiji.

Obstaja nevarnost, da bo srečanje ustvarilo tovariško vzdušje med Trumpom in Putinom, v katerem bi Trump pristal na nadaljnje pogovore o premirju, ki bi Kijev prisilili v ozemeljska popuščanja v zameno za nadaljnjo ameriško pomoč - scenarij, ki smo ga v preteklosti že videli. Nato bo Trumpa po telefonu znova poklical francoski predsednik Emmanuel Macron in tako se bo zgodba ponovila.

Dve ključni spremembi

Pa vendar se je od takrat, ko je Trumpovo stališče začelo znova drseti v smer ruske orbite - približno v času njegovega spora z Zelenskim v Ovalni pisarni - nekaj spremenilo.

Prvič, Indija in Kitajska – Indiji grozi uvedba 25-odstotnih carin, Kitajska pa še čaka na oceno morebitne škode – sta v zadnjih dneh stopili v stik s Kremljem, poroča CNN. Morda sta Putinu dali dodaten zagon za srečanje s Trumpom ali ga spodbudili k ponovnim diplomatskim izjavam. Verjetno ju skrbi, da bi Trumpove sekundarne sankcije ogrozile njun uvoz energije.

Drugič, Trump trdi, da se je njegov pogled na Putina spremenil. Besede, kot so "razočaran", "odvraten" in "me izkorišča", so novost v njegovem besednjaku. A kljub temu se še vedno izogiba potezam, ki bi Moskvi resno škodovale.

Čeprav bi se marsikaj lahko izteklo pozitivno, je oder pripravljen za precej temnejši scenarij. Putin je po tretji Trumpovi grožnji s sankcijami, ki je praktično izpuhtela, v obdobju strateških pridobitev na fronti. Prvič v desetletju ima uradno povabilo v ZDA, da se pogaja o miru v Ukrajini – brez prisotnosti Ukrajine – in o dogovoru, s katerim se mu sploh ne bi bilo treba bojevati za del preostalega ozemlja, ki si ga želi.

Do petka je še šest dni, a že zdaj se zdi, da bo to za Kijev pomenilo počasen poraz, še navaja CNN.