Zakaj Trump grozi z blokado ožine, ki je že blokirana?

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo zagrozil, da bo zaprl Hormuško ožino, o kateri je večkrat dejal, da jo mora Iran brezpogojno ponovno odpreti.

"Ameriška mornarica, najboljša na svetu, bo začela proces BLOKADE vseh ladij, ki poskušajo vpluti v Hormuško ožino ali jo zapustiti," je Trump objavil na svojem družbenem omrežju Truth Social.

Dodal je, da se bo blokada začela kmalu. Dejal je tudi, da bodo ZDA preprečile prehod vsem ladjam, ki so plačale pristojbino Iranu, ter da bodo začele odstranjevati pomorske mine iz ožine, je v nedeljo poročal CNN.

Zakaj blokirati ožino, ki si jo ZDA želijo odprto?

Iranska odločitev, da zapre ožino za promet naftnih tankerjev, je povzročila hudo gospodarsko škodo nekaterim državam, ki so odvisne od bližnjevzhodne nafte, in je privedla do rasti cen po vsem svetu, tudi v ZDA.

Zakaj bi torej Trump želel blokirati ožino, ki jo želi ponovno odpreti?

Ožina v resnici ni povsem zaprta, saj Iran postopoma dovoljuje prehod nekaterim tankerjem v zameno za pristojbino do 2 milijona dolarjev (okoli 1,7 milijona evrov) na ladjo.

Ključno pa je, da Iran med vojno še naprej omogoča prevoz lastne nafte v regijo in iz nje: marca je izvažal povprečno 1,85 milijona sodov nafte na dan – približno 100.000 sodov več kot v prejšnjih treh mesecih, kažejo podatki analitičnega podjetja Kpler.

Trump bi lahko z zaprtjem ožine odrezal ključni vir financiranja iranske vlade in njenih vojaških operacij. Gre za vzvod, ki ga ameriška administracija doslej ni želela uporabiti: blokada ožine – tudi če bi veljala le za iransko nafto – bi lahko povzročila močan skok cen nafte po vsem svetu.

Prav zato je ameriška mornarica iranskim tankerjem dovoljevala prehod skozi regijo. Vsaka količina nafte, ki trenutno zapusti območje, lahko namreč vsaj delno pomaga omejevati skokovito rast cen.

Marca so ZDA Iranu celo podelile začasno dovoljenje za prodajo nafte, ki je bila skladiščena na tankerjih na morju.

ZDA sicer že desetletja občasno uvajajo sankcije na iransko nafto, Trumpova administracija pa je prodajo iranske surove nafte blokirala leta 2018, ko je odstopila od jedrskega sporazuma z Iranom.

Trumpova odločitev, da je prejšnji mesec sankcije omilil, je sprostila velike količine nafte: 140 milijonov sodov, kar po podatkih ameriške Uprave za energetske informacije zadostuje za približno dan in pol svetovne porabe.

Dodaten dvig cen v zameno za konec vojne

Toda enomesečna začasna odprava sankcij je bila problematična, saj je dovoljenje Iranu omogočilo prodajo sankcionirane nafte za financiranje vojne proti ZDA in njihovim zaveznikom. Iran je pri tem tudi dobro služil, saj je svojo nafto prodajal po ceni, ki je za več dolarjev presegala ceno brenta, mednarodnega referenčnega standarda.

Rastoče cene goriva so povečale pritisk na Trumpovo administracijo, da konča vojno, sprostitev več sto milijonov sodov nafte pa ji je morda kupila nekaj časa. Ker je Iran svojo nafto prodajal v vsakem primeru, je odprava sankcij omogočila nakup tudi zahodnim državam, ne le Kitajski, ki je daleč največji kupec iranske nafte.

Administracija je poskušala uporabiti vsak vzvod, da bi med vojno ohranila cene nafte pod nadzorom. Uskladila je zgodovinsko sproščanje strateških zalog nafte po svetu, prejšnji mesec pa je odpravila sankcije tudi za več sto milijonov sodov ruske nafte.

Z grožnjo o blokadi Hormuške ožine Trump sedaj tvega, da se bodo cene nafte in plina še dodatno dvignile, da bi povečal pritisk na Iran in končal vojno, ki jo je začel konec februarja.