Menu Item
Današnje srečanje vrha Berlinskega procesa, katerega cilj je Zahodni Balkan približati EU, je pokazalo trenja med hrvaškima predsednikom vlade in države. Premier Andrej Plenković je predsednika države Zorana Milanovića obtožil proruskih stališč in delovanja proti hrvaškim nacionalnim interesom.
Na današnjem srečanju vrha Berlinskega procesa so predstavniki evropskih držav razpravljali o procesu širitve Evropske unije ter krepitvi regionalnega sodelovanja in dobrososedskih odnosov, piše N1 Hrvaška.
Če so ti med evropskimi državami, ki so se srečanja udeležile, dobri, pa kot kaže, niso najboljši med vodilnimi znotraj Hrvaške. Tamkajšnji predsednik vlade Andrej Plenković je na novinarski konferenci po srečanju namreč ostro kritiziral hrvaškega predsednika države Zorana Milanovića in nekatere njegove zunanjepolitične odločitve, še posebej zadevajoč Rusijo.
“Čigava politika je to, v čigavo korist?”
Hrvaški odbor za notranjo politiko in nacionalno varnost je pred dnevi poslal zahtevo za preverjanje obtožb zunanjega ministra Gordana Grlića Radmana zoper predsednika Milanovića, v kateri je zatrdil, da vodi prorusko politiko in da Rusi plačujejo za njegovo kampanjo. Ob Milanovića se je danes obregnil tudi Plenković:
“V čigavo korist je preprečiti širitev Nata? Verjetno v korist Rusije, če sta njeni sosedi Švedska in Finska. Verjetno je edini evropski voditelj, ki se v treh letih ni nikoli srečal z Zelenskim. Nikoli ni šel v Kijev. Nikoli ni naredil ničesar za Ukrajino. Pravi, da ji je treba pomagati, a ne mi ne Milanovićeva Hrvaška. Vprašati se moramo, čigava politika je to, v čigavo korist? Zagotovo ne v korist Hrvaške. Lažno predstavlja, da s tem ščiti hrvaške nacionalne interese? Kako? Tako, da slabi položaj Hrvaške v EU in Natu?” se je vprašal hrvaški premier.
“Navsezadnje se mi zdi malce smešno videti ga kot koristnega idiota v interesu Rusije. To ni hrvaška zunanja politika ali hrvaški nacionalni interes,” je Plenkovićeve besede povzela N1 Hrvaška.
Na srečanju tudi Pirc Musar
Predsednica Nataša Pirc Musar, ki se je vrha Berlinskega procesa udeležila na povabilo nemškega kanclerja Olafa Scholza, je izpostavila pomen popolne evropske integracije držav kandidatk za vstop v EU, pri čemer je po njenem ključno tudi sodelovanje članic Unije.
“Potrebujemo rezultate, ki bodo prebivalcem držav kandidatk poslali sporočilo, da jih EU želi v svoji sredini,” je po desetem srečanju najvišjih predstavnikov držav Berlinskega procesa izpostavila predsednica. Menila je še, da so za uspeh procesa širitve poleg držav kandidatk odgovorne tudi članice EU.
Srečanja so se udeležili predstavniki držav, ki sodelujejo v Berlinskem procesu, poleg Slovenije so to še Albanija, Bosna in Hercegovina, Kosovo, Severna Makedonija, Črna gora, Srbija, Avstrija, Francija, Hrvaška, Italija, Nemčija, Velika Britanija, Poljska, Grčija in Bolgarija ter Madžarska kot predsedujoča Svetu EU.
Sodelovala sta tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel.
Von der Leyen in Scholz sta na skupni novinarski konferenci po zaključku vrha prav tako podprla pospešen proces vključevanja držav Zahodnega Balkana v EU. Danes je po besedah predsednice Evropske komisije širitev EU “res na vrhu našega dnevnega reda”. “Upam, da ne bo potrebnih še deset let, da se bo vseh šest držav končno pridružilo EU,” pa je menil Scholz.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje