Menu Item
Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel, ki se je s kanclerske funkcije poslovila decembra lani oziroma dobra dva meseca pred začetkom ruske invazije na Ukrajino, je za nemški časopis Spiegel komentirala svojo politično moč pred zaključkom mandata. Kot je ocenila, moči, da bi vplivala na ruskega predsednika Vladimirja Putina, ni imela.
Dolgoletna kanclerka Angela Merkel je za nemški Spiegel povedala, da si je lani, torej v letu pred začetkom vojne v Ukrajini, prizadevala, da bi evropski voditelji sedli za mizo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Kot je opisala, sta s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom načrtovala neodvisni format pogovorov s Putinom v sklopu Evropskega sveta, navaja tiskovna agencija Reuters. Njuni cilji so ostali neuresničeni.
Pogovori s Putinom naj bi potekali zadnje poletje, ki ga je Merkel preživela v vlogi nemške kanclerke. “Nisem imela moči, da bi uresničila načrte, saj so ne nazadnje vsi vedeli, da jeseni odhajam,” je povedala v intervjuju, ki je bil v Spieglu objavljen v četrtek.
Angela Merkel, ki sicer govori rusko, se je avgusta lani prav tako odpravila na poslovilni obisk v Moskvo, kjer se je srečala s Putinom. “Občutek je bil jasen: ‘Kar zadeva politiko, si zaključila.’ Za Putina šteje le moč,” je dejala za Spiegel.
Merkel je prav tako spregovorila o dogovorih iz Minska, ki so bili pred osmimi leti predvideni za rešitev oboroženega konflikta na območju Donbasa (območje regij Doneck in Lugansk) na vzhodu Ukrajine. Kot je dejala, je njeno stališče do Ukrajine v času mirovnih dogovorov v Minsku pripomoglo k temu, da je imel Kijev več časa za obrambo pred rusko vojsko, navaja britanski BBC.
Kritiki, ki prihajajo tudi iz njene krščanskodemokratske stranke CDU, Merkel medtem očitajo, da je bila do Rusije preveč popustljiva in, med drugim, da je bila Nemčija pred invazijo preveč odvisna od ruskega plina.
Ne glede na razplet dogodkov v Ukrajini dolgoletna nemška kanclerka, ki je dobila vzdevek Mutti (mama), meni, da je bil čas za njen odhod iz politike, saj je bil “čas za drugačen pristop”, še povzema Reuters. Svojega argumenta ni utemeljila le z odsotnostjo napredka njene vlade pri Ukrajini, temveč tudi pri konfliktih v Moldaviji, Gruziji, Siriji in Libiji.
Deseti mesec vojne v Ukrajini
Vojni v Ukrajini, ki je vstopila v deseti mesec, ni videti konca. Kijev in Moskva vztrajata na nasprotnih bregovih, pri čemer oblasti v Kijevu trdijo, da je pogoj za konec oboroženega konflikta umik ruskih sil iz ukrajinske zemlje, tudi s polotoka Krim, ki je bil okupiran leta 2014, iz Kremlja pa so ravno včeraj sporočili, da “lahko Kijev zaključi trpljenje”, če upošteva ruske zahteve v sklopu “posebne vojaške operacije”. Katere so te zahteve, v Kremlju niso pojasnili, je pa Rusija februarja vojno opravičevala z dvema ciljema: “demilitarizacijo” in denacifikacijo” Ukrajine.
Da se bo Ukrajina borila naprej, je v pogovoru za britanski BBC ponovno zatrdila ukrajinska prva dama Olena Zelenska. “Imeli smo toliko groznih izzivov, videli smo toliko žrtev, veliko uničenja, tako da izpadi elektrike niso najhujša stvar, ki se nam je zgodila,” je Zelenska komentirala v dneh, ko se Ukrajina po obsežnih ruskih napadih na kritično infrastrukturo spopada z motnjami v dobavi energije in vode.
Ukrajini je po sredinem uničujočem ruskem raketiranju kritične infrastrukture sicer uspelo znova vzpostaviti oskrbo z vodo v prestolnici, dela pa napredujejo tudi drugod po državi, piše STA. V ruskem obstreljevanju južnega mesta Herson je bilo medtem v četrtek po novih podatkih ubitih kar sedem ljudi, še 20 je bilo ranjenih.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje