Angela Merkel: od Mädchen do Mutti

Svet 25. Sep. 202120:00 > 21:061 komentar
Delite:
Angela Merkel
Foto: PROFIMEDIA

Po 16 letih vodenja Nemčije se Angela Merkel poslavlja od najvplivnejše politične funkcije v državi. Ena najpomembnejših osebnosti svetovne politike in po mnenju nekaterih de facto voditeljica Evropske unije je v času svojega kanclerstva sodelovala s kar štirimi ameriškimi in štirimi francoskimi predsedniki, pa z dvema ruskima. Medtem ko je nemško gospodarstvo v času njenih vlad napredovalo, pa ji kritiki med drugim očitajo premalo ambiciozne podnebne politike in zaostanek v digitalizaciji.

Dosedanja nemška kanclerka Angela Merkel je doktorica kvantne kemije, nekdaj ministrica in voditeljica Krščansko-demokratske unije (CDU), predvsem pa prva ženska, ki je prevzela vodenje nemške vlade, in, kot se ocenjuje, najvplivnejša ženska na svetu.

Na tokratnih parlamentarnih volitvah se ne poteguje več za kanclersko funkcijo – po 16 letih, ki jih je preživela na čelu nemške vlade, pa se tako nemška kot svetovna javnost sprašujeta, kakšen bo politični parket Nemčije in mednarodne skupnosti po njenem odhodu.

Politična pot Angele Merkel se je začela na vzhodu Nemčije. Tam je odrasla po selitvi iz Hamburga, kjer se je rodila leta 1954 očetu (luteranskemu pastorju) Horstu Kasnerju in materi (učiteljici angleščine in latinščine) Herlind. Potem ko je pridobila znanstveni doktorat in nekaj časa delala kot raziskovalka, se je v politične vode podala ob padcu berlinskega zidu: kmalu po začetku politične kariere je bila izvoljena za poslanko v bundestagu in imenovana za ministrico: v zvezni vladi Helmuta Kohla je med letoma 1991 in 1994 vodila ministrstvi za ženske in mladino.

Preden je leta 2005 postala prva ženska kanclerka so jo strankarski kolegi leta 2000 izvolili za predsednico CDU. Na čelu konservativne stranke, kjer med članstvom prevladujejo moški, je ostala skoraj dve desetletji, do leta 2018. Da bi po številu kanclerskih dni prehitela Kohla (mandat 1982–1998) ter postala nemška kanclerka z najdaljšim stažem, bi morala Merkel v funkciji kanclerke ostati do decembra, so izračunali pri Deutsche Welle.

Angela Merkel
Foto : PROFIMEDIA

Nemška Mutti

Medtem ko je kancler Kohl Angelo Merkel imenoval “deklica” (Mädchen), se jo je kasneje oprijel vzdevek “mati” (Mutti). Merkel je znana kot odločna voditeljica, praviloma obkrožena z moškimi kolegi. Leta 2015 je svetovno javnost zaposlilo vprašanje, koliko empatije premore. Po tem ko je v televizijski oddaji Merkel takrat 14-letni deklici Reem iz Palestine dejala, da vsi, ki si tega želijo, ne bodo mogli ostati v Nemčiji, je deklica začela jokati. Kanclerka je nato pristopila do nje in jo pobožala po hrbtu, ob kar so se mnogi obregnili, saj da je bila njena tolažba hladna.

Gospodarska rast, kaj pa podnebje?

Nemško gospodarstvo je v šestnajstletnem obdobju vlad Angele Merkel zraslo za 34 odstotkov, kar je skoraj deset odstotnih točk več od rasti francoskega gospodarstva v tem obdobju. Občutno se je zmanjšala brezposelnost (leta 2019 je bilo brezposelnih več kot tri milijone manj oseb kot leta 2005), pripravljenost Angele Merkel za sprejem migrantov pa je pozitivno vplivala na demografsko sliko sicer starajoče se Nemčije.

Angela Merkel, Vladimir Putin
Foto : PROFIMEDIA

Angela Merkel je najbolj priljubljena med sovrstniki, rojenimi po drugi svetovni vojni (med 1946 in 1964), najmanj pa njeno politično vodstvo odobravajo milenijci (rojeni med 1981 in 1996). Mnogi ji še vedno zamerijo ravnanje z Grčijo v času bankrota – da bi ohranila solventnost nemških bank, je kanclerka vztrajala pri strogih varčevalnih ukrepih in strukturnih reformah, ki so prizadeli grško prebivalstvo, je v prispevku o dediščini Merkel za mislišče Council of Foreign Affairs spomnil Matthias Matthijs. Opozicija ji očita tudi neustrezne, predvsem pa premalo ambiciozne podnebne politike oziroma njihovo pomanjkljivo implementacijo, ki preostanku sveta ni zgled.

Nemčija je bila leta 2019 država z največjo porabo energije v Evropski uniji, država pa še vedno več kot tri četrtine energije pridobi s kurjenjem fosilnih goriv. Čeprav so se v Berlinu zavezali, da bodo do leta 2038 fosilna goriva črtali s seznama virov energije, so z gradnjo plinovoda Severni tok 2, ki bo podvojil količino plina, ki ga Rusija dobavi direktno Nemčiji, začeli prav v času vlade Angele Merkel. In to navkljub nasprotovanju zaveznikov, med drugimi ZDA.

Angela Merkel, Emmanuel Macron
Foto : PROFIMEDIA

Stanovanje kanclerke Merkel in njenega moža, profesorja Joachima Sauerja, leži v večnadstropni stavbi v središču Berlina. Od Brandenburških vrat njuno domovanje loči poldrugi kilometer oziroma približno 20 minut hoje. Kanclerka, menda človek rutin, ki je z možem več let zapored krajši poletni oddih preživela na Južnem Tirolskem, zelo dobro ohranja svojo zasebnost in je kritična do tega, da se javnost ukvarja z njenim izgledom. Ker so mediji in državljani njen videz pogosto vzeli pod drobnogled, je kanclerka menila, da je ukvarjanje z njenim videzom nepotrebno, češ da odraža dvojne standarde, saj se o oblekah moških politikov navadno ne razpravlja.

Prihodi beguncev in vzpon skrajne desnice

V drugi polovici vladavine kanclerke Merkel se je tudi Nemčija, podobno kot druge evropske države, soočila z vzponom skrajne desnice. Leta 2017 in dve leti po tem, ko je kanclerka v Nemčijo “povabila” begunce, je desničarska, populistična Alternativa za Nemčijo (AfD) proti vsem pričakovanjem osvojila tretje mesto na zveznih parlamentarnih volitvah (zbrala je skoraj 13 odstotkov glasov).

Angela Merkel
Foto : PROFIMEDIA

Stranka, ki je nastala v revnejši vzhodni Nemčiji, je napovedala prekinitev kulture politične korektnosti in je nagovorila strah volilcev pred prišleki, je v prispevku za konservativni Süddeutsche Zeitung zapisal Benedikt Peters. V Nemčiji je po podatkih Urada ZN za begunce (UNHCR) 1,2 milijona beguncev. Več beguncev je le še v Turčiji (3,7 milijona), Kolumbiji (1,7 milijona), Pakistanu (1,5 milijona) in Ugandi (1,4 milijona).

(Ne)digitalna Nemčija

Kritiki Angeli Merkel očitajo, da njene vlade niso storile dovolj za digitalizacijo države – štiri od desetih nemških podjetij, denimo, za komunikacijo še vedno uporabljajo fakse. Predpogoj za digitalizacijo je dovolj hiter internet, tega pa povsod po državi ni. Po podatkih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) se Nemčija glede na hitrost interneta uvršča na 34. mesto od 38 industrializiranih držav.

Sodelovala z več predsedniki Francije, Rusije in ZDA

Kot voditeljica največje gospodarske sile Evropske unije je Angela Merkel v zadnjem obdobju krojila ne le politični parket Evropske unije – imenujejo jo tudi de facto voditeljica EU – temveč tudi dinamike celotne mednarodne skupnosti. Nemčija je, recimo, v času njenih vlad Svetu EU predsedovala dvakrat (leta 2007 in 2020), leta 2017 pa so v Hamburgu na zaradi množičnih protestov odmeven vrhu gostovali voditelji držav skupine G20.

Je velika podpornica mednarodnega sodelovanja in dialoga, tudi z Rusijo. “Dokler se pogovarjate, se ne streljate,” je eden od izrekov, ki so vodili njeno delo, navaja Politico.

Angela Merkel je v šestnajstletnem obdobju sodelovala z dvema predsednikoma Rusije, Vladimirjem Putinom in Dmitrijem Medvedjevom, ter s štirimi ameriškimi in francoskimi predsedniki. V času, ko je vodila Nemčijo, so se v Beli hiši izmenjali George Bush mlajši, Barack Obama, Donald Tump in Joe Biden, v Elizejski palači pa Jacques Chirac, Nicolas Sarkozy, François Hollande in Emmanuel Macron.

In medtem ko svet skupaj z Nemčijo ugiba, kakšna bo prihodnost brez Angele Merkel v funkciji kanclerke, nemška političarka še ni napravila načrtov za prihodnost – kot pravi, nima časa, da bi zares načrtovala, bo pa to storila, je napovedala, ko se spočije in nekaj časa ne počne “ničesar”.

Jutri ne spreglejte oddaje N1 STUDIO, v kateri bosta nekdanja dopisnica RTV in nekdanja slovenska veleposlanica v Berlinu Marta Kos ter Boštjan Udovič s FDV razpravljala o prihodnosti Nemčije in mednarodne skupnosti po odhodu kanclerke Merkel.

Komentari

Vaš komentar