Menu Item
Z juga Kalifornije prihajajo apokaliptični prizori: številne hiše so poškodovane in delno podrte, na cestah zevajo ogromne udrtine, več kot 200 gospodinjstev pa je ostalo brez elektrike. Tla mesta Rancho Palos Verdes se namreč vsako leto premaknejo za več metrov, v zadnjem času pa sta se hitrost in obseg teh premikov zaradi močnega deževja zelo povečala. Prihodnost prebivalcev zdaj visi na nitki.
Rancho Palos Verdes, bogato obalno mesto v južni Kaliforniji, ki leži slabih 50 kilometrov južno od Los Angelesa, že dolgo privablja (bogate) ljudi, ki bi se radi zbujali s pogledom na Tihi ocean in obdani z bujnim zelenjem.
Slabost te idilične lokacije pa je, da leži na kompleksu počasi premikajočih se zemeljskih plazov, ki so aktivni že od petdesetih let prejšnjega stoletja, poroča CNN.
Zemlja se vsako leto premakne za več metrov, v zadnjem času pa sta se hitrost in obseg teh premikov zaradi močnega deževja zelo povečala. Pretekli konec tedna so v mestu Rancho Palos Verdes doživeli uničujoče posledice.
Hiše so zdaj neenakomerno razporejene po izkrivljenih tleh, ceste, v katerih zevajo ogromne udrtine, so se nagubale, več kot 200 gospodinjstev pa je ostalo brez elektrike. V torek je guverner Gavin Newsom v mestu razglasil izredne razmere.
Zaradi podnebnih sprememb bo le še huje
Pogled na razkošne in pregrešno drage hiše, ki se danes bohotijo na vrhu klifov, že jutri pa jih (deloma) pogoltnejo tla, niso neobičajen prizor. Zemeljski plazovi uničujejo domove, jemljejo življenja in vzbujajo strah, kaj bo prinesla prihodnost. Znanstveniki ob tem opozarjajo, da bodo plazovi zaradi podnebne krize, ki povzroča vse močnejše padavine in močnejša neurja ter spreminja pokrajino, vse pogostejši.
Rancho Palos Verdes leži na vulkanskem pepelu, ki je na območje padel pred približno 10 do 15 milijoni let, in se spušča proti pacifiški obali. “Pepel je razpadel na vrsto glinenih mineralov, ki se lahko razširijo, ko se zmočijo, pa postanejo spolzki,” je pojasnil Gary Griggs, zaslužni profesor za zemeljske in planetarne vede na kalifornijski univerzi v Santa Cruzu.
Po njegovih besedah ob deževju voda pronica v spodnje plasti, tam pa lahko zmanjša trenje, ki drži skupaj zrna zemlje ali kamnine, zaradi česar tla oslabijo in se premaknejo. Kalifornija se mora zato pripraviti na podnebne spremembe.
V zadnjih dveh letih so tako imenovane atmosferske reke — dolgi, vijugasti tokovi vodnih hlapov, ki pogosto nastajajo nad tropskimi oceani in prinašajo dolgotrajne obilne padavine — dele Kalifornije dobesedno zalivale. Februarja letos je atmosferska reka v južni Kaliforniji s seboj prinesla rekordne količine dežja in zahtevala najmanj devet smrtnih žrtev.
Takrat so nastale tudi dramatične fotografije, na katerih je videti luksuzne vile v Dana Pointu, ki so nevarno blizu temu, da zgrmijo s klifa v prepad. Njihove cene se gibljejo med 13 in 15 milijonov evrov.
Znanstveniki so jasni, da podnebna kriza prinaša močnejše padavine. Toplejše ozračje lahko namreč zadrži več vlage, kar pomeni več dežja, toplejši oceani pa povzročajo močnejše nevihte. Podnebne napovedi kažejo, da bodo v Kaliforniji v prihodnosti padavine redkejše, a intenzivnejše, zlasti zaradi atmosferskih rek, ki naj bi bile s segrevanjem sveta postajale vse močnejše.
Tveganje za zemeljske plazove je jasno, opozarja Alexander Handwerger, ki je leta 2022 objavil študijo na to temo. “Pregledali smo celotno državo in opazili, da se v letih, ki so bolj vlažna od povprečja, plazovi pospešijo.” Podnebne spremembe povečujejo tudi druga tveganja za zemeljske plazove: dvig morske gladine in neurja uničujejo klife, vroča in suha poletja povečujejo pogostost in resnost požarov v naravi, zato je pokrajina bolj ranljiva za plazove, je za CNN pojasnil Griggs.
Prav to se je zgodilo leta 2018, ko so ob največjem gozdnem požaru v zgodovini Kalifornije zemeljski plazovi v Montecitu vzeli življenja 23 ljudi.
Krivi so tudi ljudje
Zemeljski plazovi so seveda globalna težava. Ciklon Gabriel na Novi Zelandiji je sprožil več kot 140.000 uradno zabeleženih zemeljskih plazov, po mnenju raziskovalcev pa bi jih skupno lahko bilo več kot 800.000. Julija je plaz, ki ga je sprožilo močno monsunsko deževje v indijski južni zvezni državi Kerala, zahteval najmanj 150 smrtnih žrtev. Analiza je pokazala, da so bile padavine zaradi podnebnih sprememb za vsaj deset odstotkov močnejše.
A podnebne spremembe niso edini dejavnik, ki povečuje verjetnost zemeljskih plazov; nanje vplivajo tudi ljudje.
“Rezanje” v pobočja, da bi površino izravnali, tam pa zgradili hišo ali cesto, lahko pobočja oslabi in jih naredi nestabilna, je za CNN povedal Ugur Öztürk, strokovnjak za plazove na Univerzi v Potsdamu in nemškem raziskovalnem centru za geoznanosti GFZ.
Griggs je kot razlog navedel tudi zalivanje rastlin in posledično razmočenost tal. “V južni Kaliforniji so se ljudje obnašali, kot da živijo v tropih. Zasadili so tropske rastline, ki zahtevajo veliko zalivanja.“
Drugi dejavnik je krčenje gozdov. Korenine dreves in rastlin namreč držijo prst skupaj, zato lahko sečnja destabilizira tla, je dejal Dave Petley, znanstvenik, ki preučuje zemljo na univerzi Hull v Angliji.
Prihodnost prebivalcev mesta Rancho Palos Verdes, kjer se zemlja trenutno premika do 12 centimetrov na teden, zdaj visi na nitki. Ni jasno, kdaj se bo premikanje upočasnilo in ali bodo sploh lahko rešili svoje domove, poroča CNN.
BONUS VIDEO:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje