Arheologi odkrili potopljeno skrivnost o življenju starih Egipčanov

Egipčanska Aleksandrija je bila zaradi svojih palač, templjev in svetilnika Faros včasih eno najveličastnejših mest v antiki. Kaže pa, da so se ljudje že takrat veliko zabavali.

Arheologi so namreč ob potopljenem otoku Antidoros, ki je bil del starodavnega pristanišča Portus Magnus, odkrili čoln, namenjen zabavi, piše The Guardian.

Čoln, ki po dosedanjih ocenah izvira iz prve polovice prvega stoletja našega štetja, v dolžino meri 35 metrov, v sredini pa je imel paviljon z razkošno opremljeno kabino. Raziskovalci ugibajo, da so za čoln takrat potrebovali več kot 20 veslačev.

Najdba se ujema z opisom grškega zgodovinarja Strabona, ki je okoli leta 29-25 pr. n. št. pisal, da so bila tovrstna plovila razkošno opremljena in uporabljena za izlete. "Čolni so podnevi in ponoči polni ljudi, ki igrajo na flavto ter plešejo brez zadržkov in z izjemno razuzdanostjo," je takrat zapisal.

Čoln so našli raziskovalci Evropskega inštituta za podvodno arheologijo pod vodstvom Francka Goddia, gostujočega profesorja pomorske arheologije na univerzi v Oxfordu. "To je prvič, da je bil takšen čoln odkrit v Egiptu," je razkril.

Našli so ga le sedem metrov pod vodo in 1,5 metra pod usedlinami. Goddio je sprva domneval, da sta bila dva čolna eden na drugem, ker je bila konstrukcija "tako nenavadna". Po ocenah profesorja so lahko takrat pluli v zelo plitvi vodi, saj je sprednji del ladje raven, krma pa okrogla.

Ker se je ladja nahajala le 50 metrov od ostankov Izidinega templja, meni, da se je plovilo potopilo med katastrofalnim uničenjem templja okoli leta 50 našega štetja. Goddio ugiba tudi, da je bila morda to sveta barka, povezana s templjem.

"Čeprav so raziskave še v zgodnji fazi, obljubljajo nove vpoglede v življenje, religijo, razkošje in užitek na vodnih poteh zgodnjega rimskega Egipta," je dejal Goddio.

Razbitina bo sicer ostala na morskem dnu, je še dodal. "Upoštevamo predpise Unesca, zaradi katerih je bolje, da ostanke pustimo pod vodo."