Asteroid, ki je "izbrisal" dinozavre, je morda imel pomočnika

Foto: PROFIMEDIA

Približno takrat, ko je v Zemljo trčil asteroid, ki je povzročil izumrtje dinozavrov, je v naš planet treščil še en precej velik asteroid, kažejo raziskave.

Krater ob afriški obali priča, da je v Zemljo poleg tistega, ki je povzročil izumiranje dinozavrov, v približno istem času trčil še en asteroid, menijo znanstveniki.

Že nekaj časa je potrjeno, da je asteroid, ki je pred približno 66 milijoni let trčil v naš planet na območju mehiškega polotoka Jukatan, povzročil masovno izumiranje. Najbolj so bili prizadeti dinozavri, od katerih so preživeli le neposredni predniki današnjih ptic. Zdaj kaže, da Chicxulub, kot so asteroid poimenovali znanstveniki, morda ni “deloval sam”. V približno istem času naj bi v naš planet trčilo še eno precej veliko nebesno telo in pri tem ustvarilo krater s premerom okoli 9 kilometrov, poroča portal IFL Science.

Krater Nadir so odkrili leta 2022 ob obali Gvineje v zahodni Afriki v globini 300 metrov pod dnom Atlantskega oceana. Geologi domnevajo, da je nastal ob koncu obdobja krede, pred približno 66 milijoni let, prav takrat, ko je udaril tudi Chicxulub. Vse do zdaj znanstveniki o tem, da je krater posledica udarca iz vesolja, niso bili prepričani, zadnje raziskave pa so to potrdile z zelo veliko verjetnostjo oziroma “onkraj razumnega dvoma”, kot so se izrazili raziskovalci.

Prišel je z 72.000 kilometri na uro iz severovzhodne smeri

Do spoznanja so prišli s pomočjo raziskovanja seizmičnih podatkov z visoko ločljivostjo, ki so jim pomagali rekonstruirati zgodovino kraterja.

Kot je v izjavi zapisal vodja raziskave, Uisdean Nicholson, profesor geoloških znanosti z univerze Heriot-Watt v Edinburgu, je to tehniko mogoče razumeti, če jo primerjamo z ultrazvokom, ki ga uporabljajo v medicini. “Pred nekaj generacijami je ultrazvok pokazal le nekakšen zrnat madež. Zdaj si lahko ogledate dojenčkove poteze v treh dimenzijah v neverjetnih podrobnostih – vključno z vsemi notranjimi organi,” je povedal. Zaradi natančnih posnetkov, ki jih je omogočila najnaprednejša tehnologija, je nastala jasnejša slika dogajanja pred 66 milijoni let, ko je nastal krater. Ekipa tako ve, da je bil asteroid večji, kot so domnevali prej, premera okoli 450 do 500 metrov, in da je v naš planet trčil s hitrostjo 72.000 kilometrov na uro (20 kilometrov na sekundo), prišel pa je iz severovzhodne smeri.

V primerjavi s “slavnim” Chicxulubom je asteroid, ki je ustvaril krater Nadir, pravi pritlikavec. Zgolj za primerjavo: premer Chicxuluba ocenjujejo na okoli 10 kilometrov, krater, ki ga je pustil za seboj, pa ima premer med 180 do 200 kilometri.

Kljub temu je povzročil precejšnje razdejanje, ki ga je Nicholson tako opisal za BBC: “Predstavljajte si, da je asteroid zadel Glasgow, vi pa ste v Edinburgu, približno 50 kilometrov stran. Ognjena krogla bi bila videti približno 24-krat tolikšna kot Sonce na nebu in dovolj žareča, da bi v Edinburgu zažgala drevesa in rastline.” Sledil bi izjemno glasen pok, potem pa bi Edinburg stresel potres z magnitudo 7. Ker je asteroid padel v ocean, pa je zagotovo povzročil tudi velikanski cunami.

Da sta v relativno kratkem času Zemljo zadela kar dva velika asteroida, se znanstvenikom zdi precej nenavadno. Zakaj se je to zgodilo in ali sta Chicxulub in Nadir povezana, pa zaenkrat ne vedo.

Tako velik kot Bennu, trenutno najnevarnejši asteroid

Kot še piše BBC, je bil asteroid Nadir velik kot Bennu.

Ta velja za trenutno najbolj nevaren objekt v orbiti blizu Zemlje, ki bi naš planet lahko zadel 24. septembra 2182 (o čemer smo pisali tudi mi). V zgodovini človeštva doslej še ni bilo trka asteroida takšne velikosti. “Najbližje temu, kar smo ljudje doslej videli, je bil dogodek v Tunguski leta 1908,” je dejal Nicholson. “Novi načini raziskovanja kraterjev pa so priložnost brez primere za testiranje hipotez o udarnih kraterjih, razvoj novih modelov o nastajanju kraterjev v morskem okolju in za razumevanje posledic takega dogodka,” je še povedal.

Študijo o kraterju Nadir sta Nicholson in njegova ekipa objavila v znanstveni reviji Communications Earth & Environment.

Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?

Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti