Menu Item
Znanstveniki so jo opisali kot ognjeno kroglo, stokrat večjo od našega Osončja. Zgodila se je pred okoli osmimi milijardami let. Skoraj bi jo spregledali. In še kar traja.
Prav lahko bi se zgodilo, da bi največjo kozmično eksplozijo, kar so ji bili kdaj priča, astronomi spregledali.
Prvič so jo opazili že leta 2020, ko so jo odkrili kalifornijski astronomi, ki v vesolju iščejo “hitre svetlobne spremembe”, kakršne so eksplozije supernov ali prehodi kometov in asteroidov, potem pa so podatki “obležali v bazi podatkov”. Šele nedavno jih je skoraj po naključju našla skupina znanstvenikov z britanske univerze Southampton, jih ponovno preučila, pogledala v nebo in ugotovila nekaj presenetljivega – svetloba je po treh letih bila še vedno tam. “Večina supernov in plimskih motenj traja le nekaj mesecev, preden izginejo. Da je nekaj svetlo več kot dve leti, je bilo zelo nenavadno,” pravi dr. Philip Wiseman, z univerze Southampton, ki je vodil raziskavo, poroča spletna stran phys.org.
Ognjena krogla, stokrat večja od Osončja
Ko so opravili dodatne meritve, so znanstveniki ugotovili, da gre za silovito eksplozijo, več kot desetkrat močnejšo od katere koli znane supernove in trikrat svetlejšo od najsvetlejšega plimskega raztrganja zvezde – pojava, ki se zgodi, ko zvezda pade v zelo masivno črno luknjo.
Izsledke so znanstveniki objavili v reviji Monthly Notices of the Royal Astronomical Society. “Ocenili smo, da gre za ognjeno kroglo, stokrat večjo od Osončja in približno 2-krat svetlejšo od sonca,” je dejal Wiseman. “V treh letih je ta dogodek sprostil približno 100-krat toliko energije, kot jo bo sonce v vsej svoji 10 milijard let dolgi življenjski dobi.”
Eksplozija, ki so jo poimenovali AT2021lwx, sicer ni najsvetlejši izbruh, ki so ga znanstveniki kdaj opazili v vesolju. Ta naziv še vedno drži izbruh žarkov gama oktobra lani, imenovanega GRB 211009A, ki so ga poimenovali z angleško kratico BOAT, ki pomeni “najsvetlejši vseh časov” (angl. “Brightest Of All Times”). Kot kažejo opazovanja, se je eksplozija zgodila približno 8 milijard svetlobnih let stran, kar pomeni, da je do nje prišlo, ko je bilo vesolje staro približno 6 milijard let. Tako dolgo je namreč svetloba eksplozije potrebovala, da je prišla do naših teleskopov, ki jo, kot rečeno, še vedno lahko zaznavajo tudi po treh letih.
Je plinski oblak srečal črno luknjo?
Raziskovalci verjamejo, da je eksplozija posledica srečanja ogromnega oblaka plina, morda tisočkrat večjega od našega sonca, s supermasivno črno luknjo.
Ta je pogoltnila del oblaka, kar je sprožilo močne udarne valove skozi njegove ostanke, prav tako pa tudi skozi velik prašni “krof” (akrecijski disk – op.p.), ki obdaja črno luknjo, piše revija space.com. Takšni dogodki so izjemno redki in ničemur podobnemu v tolikšnem obsegu astronomi še niso bili priča, še dodajajo. Druga teorija, ki jo je omenil Wiseman je, da je črna luknja pogoltnila veliko zvezdo. Toda simulacije so pokazale, da bi bila za eksplozijo, kot je AT2021lwx, potrebna zvezda z do 15-kratno maso sonca. “Srečanje črne luknje s tako veliko zvezdo je zelo redko, zato menimo, da je bolj verjeten veliko večji oblak plina,” je dejal Wiseman za britanski Guardian. Astronomi bodo zdaj opravili dodatne raziskave, s katerimi bodo poskušali ugotoviti, kateri procesi poganjajo eksplozijo in tudi izmeriti temperaturo v območju eksplozije. Izvedli bodo tudi računalniške simulacije, s katerimi bodo preverjali, ali so njihova teorije o vzrokih za silovito eksplozijo pravilne.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje