Vse kaže, da so ponavljajoči se kratki radijski izbruhi v vesolju pogostejši, kot so mislili doslej.
Potem ko je astronome leta 2019 presenetil in navdušil nenavaden radijski signal iz vesolja, ki je utripal v ritmu srca – o tem smo pisali tudi mi – je skupina, ki so jo vodili astronomi z Univerze v Torontu, odkrila še 25 novih tovrstnih signalov, imenovanih FRB (Fast Radio Burst – hitri radijski izbruh). S tem je skupno število znanih utripajočih oziroma ponavljajočih se izbruhov zraslo na 50, poroča portal sciencealert.com. O odkritju novih signalov so poročali v študiji, objavljeni konec aprila, sama opazovanja pa so potekala med septembrom 2019 in majem 2021.
FRB so poleg gravitacijskih valov (GW) in izbruhov gamažarkov (GRB) eni najmočnejših znanih dogodkov v vesolju. Običajno trajajo le nekaj tisočink sekunde, v tem kratkem času pa lahko sprostijo toliko energije, kot je Sonce sprosti v treh dneh. Prve FRB so astronomi zaznali že leta 2007, do sedaj so jih našli že več tisoč. Izbruhi se pojavljajo na videz naključnih delih neba, ni pa mogoče predvideti, kje in kdaj se bodo pojavili. Večina do zdaj zaznanih FRB prihaja iz drugih galaksij.
Še pred kratkim so bili znanstveniki prepričani, da so FRB zgolj enkratni dogodki. Ko pa so leta 2019 odkrili izbruh FRB 20191221A, ki se je ponavljal, so bili astronomi navdušeni. Dr. Jure Japelj, astrofizik in komunikator znanosti, je za N1 pred časom pojasnil, da je bil takratni izbruh poseben zaradi dveh lastnosti. “Trajal je tri sekunde, kar je zelo dolgo za hitri radijski izbruh. Obenem pa spada med zelo redke primerke, kjer v signalu opazimo posebno strukturo. Signal je namreč sestavljen iz več krajših pulzov. Ti se pojavljajo v določenem časovnem zamiku, torej niso naključni,” je povedal.
Morda so vsi FRB ponavljajoči se
V že omenjeni študiji so znanstveniki zapisali tudi, da lahko uspeh pri najdbi novih ponavljajočih se FRB pripisujejo novi tehnologiji. “Zdaj lahko natančno izračunamo verjetnost, da dva ali več izbruhov, ki prihajajo s podobnih lokacij, niso le naključje,” je v izjavi za časopis kanadske univerze McGill dejal član študijske skupine Ziggy Pleunis. “Nova orodja so bila bistvena za to študijo in bodo zelo koristna tudi za podobne raziskave v prihodnje.”
O tem, kaj povzroča FRB, si znanstveniki še niso enotni. Domnevajo, da vsaj nekatere povzročajo nevtronske zvezde ali črne luknje, za mnoge pa še nimajo dovolj dobrih pojasnil. Zato ostajajo tudi druge teorije o njihovem nastanku – od pulzarjev in magnetarjev do GRB ali celo, da gre za komunikacijo med nezemeljskimi civilizacijami.
Omenjena študija je postavila tudi tezo, da so morda vsi FRB v resnici ponavljajoči se in ne enkratni dogodki, kar je v nasprotju s tem, kar so astronomi mislili do zdaj. Razlog naj bi tičal v tem, da je veliko ponavljajočih se FRB presenetljivo neaktivnih, saj v poprečju izbruhnejo manj kot enkrat na teden, in da navidezno enkratnih FRB do zdaj preprosto niso opazovali dovolj dolgo, da bi lahko zaznali tudi druge izbruhe.
Pleunis pravi, da bo nova raziskava pripomogla k razumevanju, kaj sploh so FRB. “Verjetno nastajajo ob eksplozijah zvezd, ki umrejo. S podrobnim preučevanjem ponavljajočih se virov FRB lahko preučujemo okolja, v katerih se te eksplozije zgodijo, in bolje razumemo končne faze zvezdinega življenja. Prav tako lahko izvemo več o materialu, ki ga je zvezda izbruhala pred in med svojim propadom in ki se nato vrne v galaksije, v katerih zaznavamo FRB,” je dodal.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje