Menu Item
Ko sistem zunanjih meja ne deluje, ni primeren čas za glasovanje o širitvi schengenskega območja, je za današnjo izdajo časnika Kurier dejal avstrijski notranji minister Gerhard Karner. S tem se je zoperstavil predlogu Evropske komisije, da se v schengensko območje vključi Hrvaško, Bolgarijo in Romunijo. Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je izrazila presenečenje nad tem, da je njena izjava o možnosti nadzora na meji s Hrvaško pritegnila toliko pozornosti, in poudarila, da razlogov za uvajanje nadzora – ko bo Hrvaška vstopila v schengen – ne vidi.
Stališče, da zdaj ni primeren čas za širitev schengena, je avstrijski notranji minister Gerhard Karner ponovil ob gostovanju na radijski postaji Ö1. “Razmere v Evropi povsem jasno kažejo, da je zaščita zunanjih meja neuspešna in če sistem ne deluje, se ga ne sme širiti,” je povedal.
Karner je te izjave medijem podal v luči povečanega števila prihoda migrantov v Avstrijo. Oblasti na Dunaju namreč vse glasneje opozarjajo, da migranti pred vstopom v državo prečkajo eno ali več članic Evropske unije, ne da bi jih pri tem kdo ustavil.
Po podatkih avstrijskega notranjega ministrstva je Avstrija od začetka leta zabeležila več kot 90.000 prihodov migrantov. Od tega jih 75.000 ni bilo registriranih v nobeni drugi državi EU. “Zato kot notranji minister, ki je odgovoren za varnost, nasprotujem širitvi,” je v izjavi za radio še dodal Karner.
Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je ta teden ponovno pozvala k vključitvi Bolgarije, Hrvaške in Romunije v evropsko schengensko območje. Pri tem je poudarila, da države izpolnjujejo vse pogoje. Med temi je naštela učinkovito upravljanje zunanjih meja, enotne schengenske vizume, sodelovanje z organi pregona v drugih državah in vključenost v informacijske sisteme.
Fajon: Izjava o morebitnem nadzoru na meji s Hrvaško ni bila grožnja
Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon pa je danes poudarila, da njena nedavna izjava o tem, da je Slovenija na meji s Hrvaško pripravljena uvesti nadzor, ko ali če bo to potrebno, ni bila grožnja. Šefica diplomacije je na novinarski konferenci pred lokalnimi volitvami v odgovoru na novinarsko vprašanje dejala še, da ne vidi razlogov, da bi Slovenija tak nadzor uvedla.
“Pravzaprav ne razumem, zakaj je ta izjava dvignila toliko prahu. Ne gre za nič drugega kot to, da se vse države, ki so v schengenskem območju, lahko, če imajo kakršnakoli tveganja, odločijo uvesti notranje kontrole,” je dejala Fajon. Pri tem je poudarila, da za zdaj ne vidi razlogov, da bi Slovenija tako ravnala. Pojasnila je, da notranji nadzor meja že sedem let izvaja peščica držav znotraj schengenskega območja, kar pa je po njenih besedah v nasprotju s pravnimi podlagami, ki državam tak nadzor omejujejo na dve leti.
Ministrica je v ponedeljek spričo naraščajočega števila prihodov nezakonitih migrantov v EU dejala, da lahko za Slovenijo notranji nadzor, ki ga izvaja več držav članic schengenskega območja in je v nasprotju s pravom EU, predstavlja resen problem in velik izziv.
Slovenija si po njenih besedah ne želi, da bi s porastom števila nezakonitih prebežnikov postala nekakšen žep. Zato ves čas opozarja svoje kolege v EU, da je treba v schengnu postaviti jasna pravila in omejiti notranji nadzor, če ta res ni potreben. Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar je po poročanju RTV Slovenija navedla, da vlada o uvedbi nadzora na notranjih mejah ni razpravljala.
Glasovanje o vstopu Bolgarije, Hrvaške in Romunije v schengensko območje bo predvidoma potekalo 8. decembra ob zasedanju notranjih ministrov EU. Če bo Svet EU podprl vstop, pa se bo trojica držav schengnu pridružila 1. januarja 2023.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje