Bi lahko Kitajska postala mirovni posrednik med ZDA in Iranom?

Vojna v Perzijskem zalivu traja že mesec dni, brez jasnega izhoda pa vse bolj obremenjuje svetovno gospodarstvo. Ob tem se krepijo vprašanja, kakšno vlogo je pripravljena odigrati Kitajska kot globalna velesila in pomembna diplomatska partnerica Irana.

Morebitna vloga Kitajske je bila ta teden v središču pozornosti, potem ko je pakistanski zunanji minister Išak Dar v torek obiskal Peking na pogovorih z glavnim diplomatom Vang Jijem. Srečanje prihaja v času, ko se Islamabad vse bolj postavlja kot posrednik za mir v konfliktu.

Državi sta po pogovorih pozvali k takojšnji prekinitvi ognja, hitremu začetku mirovnih pogajanj in trajnemu miru pod okriljem Združenih narodov.

Gre za doslej najbolj celovito izraženo stališče Pekinga o reševanju konflikta, ki vključuje tudi zagotavljanje varnosti pomorskih poti, konec napadov na civiliste in nevojaške cilje ter zaščito suverenosti in varnosti Irana in držav Perzijskega zaliva, navaja CNN.

Vendar pa tako splošno izraženo stališče odpira vprašanja, kako konkretno in kako daleč je Kitajska pripravljena iti v morebitnem mirovnem procesu.

Uradni pakistanski viri so za CNN potrdili, da so govorili tudi o možnosti, da bi Kitajska nastopila kot porok za zagotovitev mirovnega sporazuma. Peking je za zdaj poudaril, da podpira posredniška prizadevanja ter je pripravljen "ohranjati komunikacijo in usklajevanje z vsemi stranmi ter igrati konstruktivno vlogo pri iskanju miru".

Pakistan je medtem ponudil organizacijo pogovorov med sosednjim Iranom in ZDA, pri čemer izkorišča svoj položaj države z dobrimi odnosi z obema stranema.

Kitajska želi ustvariti kontrast

Čeprav se Peking predstavlja kot glas miru in odgovoren akter v konfliktu, ki pretresa svetovno gospodarstvo, pa bo po pisanju CNN najverjetneje ravnal previdno.

"Kitajska ima vse razloge, da poudarja svojo vlogo diplomatskega posrednika," je za CNN dejal Tong Džao iz Carnegiejevega sklada za mednarodni mir. "Želi ustvariti kontrast. Medtem ko ZDA ustvarjajo nemir in kaos, se Kitajska predstavlja kot sila umirjanja napetosti, stabilnosti in miru ... A kaj je dejansko pripravljena prispevati v materialnem smislu, je povsem drugo vprašanje."

To ni prvi poskus Pekinga, da nastopi kot mirovni posrednik. Lani je gostil pogovore po spopadih med Tajsko in Kambodžo, predlagal je tudi načrte za končanje vojne v Ukrajini, a z omejenim učinkom. Kritiki menijo, da so bila takšna prizadevanja pogosto bolj namenjena krepitvi njegove podobe kot dejanski rešitvi konfliktov.

V trenutni vojni Kitajska morda vidi tudi določene koristi, da so ZDA zaposlene z dragim konfliktom, ki spodkopava njihovo globalno verodostojnost.

Zelo malo verjetno je, da bi Kitajska prevzela vlogo poroka mirovnega sporazuma, saj bi to lahko zahtevalo vojaške prispevke ali varnostna jamstva. Poleg tega ima na Bližnjem vzhodu omejen vpliv, takšna vloga pa bi bila v nasprotju z njeno tradicionalno previdnostjo do vojaških zavezništev, navaja CNN.

Diplomatski viri so sicer za CNN pojasnili, da so to možnost omenili v pogovorih kot enega od načinov za premostitev razlik, vendar podrobnosti ostajajo nejasne.

Kitajska najverjetneje ne bo prevzela vidnejše vloge

Kitajska je v več kot štirih tednih vojne v Perzijskem zalivu vztrajala pri previdni diplomatski liniji, pozivala k prekinitvi ognja in vodila vrsto pogovorov, hkrati pa jasno nakazala, komu pripisuje odgovornost za končanje konflikta in njegovih gospodarskih posledic.

"Tisti, ki je privezal zvonec, ga mora tudi odvezati," je prejšnji teden dejal kitajski odposlanec za Bližnji vzhod Džai Džun, pri čemer je očitno namigoval na ZDA in Izrael.

Kitajski analitiki prav tako opozarjajo na dejstvo, da se Peking v celoti zaveda trdovratnih izzivov pri reševanju konflikta, v katerem med stranema vlada le malo zaupanja in veliko sovražnosti, navaja CNN.

"Kitajska je obe strani pozvala k takojšnjemu premirju, vendar dvomim, da bi katerakoli stran v tej fazi dejansko upoštevala takšen nasvet. Združene države Amerike so že ujete v dilemo, iz katere se morajo nekako izvleči, Iran pa potrebuje maščevanje, ki bi mu vsaj omogočilo ohraniti nekaj ugleda," je za CNN dejal Džou Bo, višji raziskovalec na Centru za mednarodno varnost in strategijo univerze Tsinghua v Pekingu.

Po njegovi oceni Kitajska morda sploh ne bo prevzela vidnejše vloge v pogajanjih, saj se kot posrednik že uveljavlja Pakistan.

Peking sicer ima izkušnje s posredovanjem, leta 2023 je pomagal pri spravi med Iranom in Savdsko Arabijo in ohranja stike z vsemi ključnimi akterji. To mu daje potencialni dostop do pogajanj, vendar hkrati skrbno pretehta vpliv svojih potez na lastne interese.

Med njimi so tudi odnosi z Washingtonom. Kitajska ne želi, da bi vojna ali njena vloga v njej ogrozila načrtovane stike z ZDA, vključno z napovedanim obiskom predsednika Donalda Trumpa.