Menu Item
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je na skupni novinarski konferenci s kolegom iz Ukrajine Dmitrom Kulebo dejal, da je za četrtek napovedano srečanje z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom v Ženevi odpovedano zaradi ruske agresije na Ukrajino. Poleg ZDA, Evropske unije in Združenega kraljestva so sankcije zoper Rusijo po priznanju neodvisnosti Donecka in Luganska napovedale tudi Kanada, Japonska, Avstralija, Nova Zelandija in Ukrajina. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi na vzhodu Ukrajine še naprej beleži povečano število kršitev premirja, ukrajinski parlament pa je razglasil izredne razmere.
Ukrajinski parlament je razglasil izredne razmere, ki bodo začele veljati s polnočjo, torej s četrtkom. Obdobje izrednih razmer bo trajalo 30 dni. Ta odločitev daje vladi tudi pooblastila, da razglasi policijsko uro, če bo to potrebno, uvajajo pa tudi preverjanje osebnih dokumentov. Vojaški rezervisti ne bodo smeli zapustiti države, uvedli bodo pa tudi omejitve na vrsto digitalnih komunikacijskih storitev, saj ocenjujejo, da bi te lahko poslabšale razmere.
Ukrajinski obmejni organi so danes izdali nove omejitve na meji z Rusijo. Te vključujejo prepoved približevanja meji ponoči. Prepovedano je tudi snemanje in fotografiranje položajev obmejne straže. Dostop na obmejno območje je za tujce v celoti prepovedan, poroča dpa. Za ladje v Črnem in Azovskem morju na jugu Ukrajine velja prepoved, da ponoči izplujejo iz pristanišč.
Na vzhodu Ukrajine, kjer si na nasprotnih straneh stojijo ukrajinska vojska in proruski separatisti, Posebna opazovalna misija (SMM) Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi še naprej beleži vse več kršitev prekinitve ognja. V Donecku so včeraj našteli 703 kršitve premirja, vključno s 332 eksplozijami. V Lugansku pa so zabeležili 1.224 kršitev premirja, vključno s 1.149 eksplozijami.
ZDA so Ukrajino v torek zjutraj ponovno opozorile pred neizbežno rusko invazijo, poroča CNN. Tokrat ni prvič, da so ZDA opozorile pred bližnjim napadom. Ameriški uradniki pričakujejo tako napad na kopnem kot iz zraka. Analize posnetkov, ki jih je opravil CNN, kažejo na kopičenje oklepnikov, vojaških vozil in tudi vojaških bolnišnic na ruski strani meje, 30 kilometrov od Ukrajine. Visok ameriški obrambni uradnik je na neformalnem brifingu v Pentagonu dejal, da ruske sile ob ukrajinski meji prestavljajo “skoraj 100 odstotkov pričakovanih”.
Kot je že včeraj napovedal ameriški predsednik Biden, bodo ameriške sile in opremo, ki je že v Evropi, premaknili v baltske države. Tako CNN poroča o začasnem premiku 800 vojakov iz Italije, 20 helikopterjev iz Nemčije in 12 helikopterjev iz Grčije na Poljsko. Osem lovskih letal F-35 bodo začasno premaknili iz Nemčije na neimenovano destinacijo dlje na vzhodu.
Tuji mediji poročajo, da se nadaljuje evakuacija iz vzhoda Ukrajine, ki ga nadzorujejo separatisti. Ruska državna televizija je po poročanju tiskovne agencije dpa objavila posnetke ljudi, ki zapuščajo svoje domove. Po navedbah ruskega ministrstva za civilno zaščito so doslej v Rusiji sprejeli okoli 100.000 beguncev, ki jih nameravajo nastaniti v različnih delih države.
Več spletnih mest ukrajinskih državnih organov, med njimi tudi vlade, parlamenta in zunanjega ministrstva, je nedostopnih. Kot poroča Al Džazira, so oblasti prejele obvestila, da se pripravljajo veliki hekerski napadi na vladne agencije, banke in obrambni sektor. Kot je sporočil namestnik ukrajinskega premierja Mihajlo Fjodorov, se je napad začel popoldne, njegova tarča pa je več bank in uradnih spletnih strani.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je terjal “jasna, natančna in takojšnja” varnostna jamstva s strani Zahoda in Rusije, ki bi odvrnila grožnjo ruske invazije na Ukrajino. Spomnil je, da je ruskemu kolegu Vladimirju Putinu večkrat ponudil srečanje, na katerem bi skušala odvrniti grožnjo širšega konflikta v vzhodni Evropi, saj je to “vprašanje dialoga”.
Vodja proruske republike Doneck Denis Pušilin se je zavzel za dialog s Kijevom, prek katerega bi na miren način uredili vprašanje meja. Zatrdil je, da v Donecku trenutno ni ruske vojske, a dodal, da ima republika pravico, da Rusijo pokliče na pomoč.
V Berlinu sta se danes sestala francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian in nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. “Predsednik Putin je v svojem govoru na nek način zanikal, da je Ukrajina suverena država. Smo v času revizionizma, ko se na novo izumlja zgodovina, da bi se zasedlo nekdanja ozemlja,” je povedal Le Drian. Baerbock pa je med drugim komentirala, da je “ruski predsednik enostransko uničil dogovor iz Minska, ki ga je sam podpisal.”
Po ruskem priznanju neodvisnosti separatističnih regij na vzhodu Ukrajine je ameriški državni sekretar Antony Blinken sporočil, da je odpovedal srečanje z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom, ki je bilo načrtovano v četrtek v Ženevi. Blinken se je bil namreč pripravljen sestati z Lavrovom le pod pogojem, da Rusija ne bo izvedla invazije v Ukrajino. ZDA kot začetek invazije razumejo že ponedeljkovo priznanje neodvisnosti.
V Washingtonu prav tako menijo, da so ruska dejanja znamenje, da Moskva zavrača diplomacijo. Blinken in Lavrov bi se sicer pogovarjala tudi o srečanju predsednika ZDA Joeja Bidna in ruskega predsednika Vladimirja Putina. So pa ZDA pripravljene obnoviti dialog, če se pristop Moskve spremeni, je včeraj povedal Blinken.
Putin je medtem v današnjem video nagovoru ob dnevu branitelja, ki je v Rusiji državni praznik, sporočil, da je Rusija “vedno odprta za neposreden in iskren dialog, za iskanje diplomatskih rešitev najzahtevnejših problemov.” Ob tem pa je ponovil, da interesi Rusije in varnost državljanov za Moskvo niso predmet pogajanj. Spomnimo, Rusija svoja ravnanja v t. i. ukrajinski krizi utemeljuje s tem, da zagotavlja varnost ruskega prebivalstva. Rusija je danes napovedala tudi, da se bo na najnovejše sankcije ZDA ostro odzvala.
Slovensko zunanje ministrstvo je zaradi ruskega priznanja neodvisnosti samooklicanih ukrajinskih pokrajin Doneck in Lugansk na pogovor poklicalo ruskega veleposlanika v Ljubljani Timurja Ejvazova. Namestnik političnega direktorja na MZZ Bogdan Batič je veleposlaniku prenesel odločno nasprotovanje Slovenije ruskim potezam ob ukrajinski meji.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres in ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba sta na zasedanju Generalne skupščine ZN o razmerah v Ukrajini opozorila, da bi imela ruska invazija v celoti uničujoče globalne posledice. Guterres je opozoril, da je svet zaradi ukrajinske krize z Rusijo pred nevarnim trenutkom. Guterres je vse strani pozval, naj omogočijo varen in neoviran dostop humanitarnim organizacijam, tudi na območja vzhodne Ukrajine, ki niso pod nadzorom vlade.
Barbara Lee, ki v ameriškem parlamentu predseduje odboru za pomoč tujini, je ocenila, da bo Ukrajina v prihodnjem letu potrebovala finančno pomoč. Administracija Joeja Bidna se je zavezala, da bo v primeru konflikta Ukrajini namenila vsaj milijardo dolarjev.
Ukrajinska vojska je sporočila, da je bil v zadnjih 24 urah v izmenjavi ognja s separatisti ubit en vojak, šest pa je bilo ranjenih. Po navedbah ukrajinske vojske so separatisti vojake obstreljevali s težkim topništvom, minometi in raketami sistema Grad. Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski je v torek zvečer napovedal, da bo za izredno obdobje v vojsko vpoklical rezerviste, stare od 18 do 60 let, zavrnil pa je splošno mobilizacijo. Ukrajina ima okoli 200.000 rezervistov poleg 250.000-članske redne vojske.
V Kijevu so ukrajinske državljane pozvali, naj ne potujejo v Rusijo; tiste, ki so že v Rusiji, pa so pozvali k vrnitvi. Ukrajinski parlament je prav tako odobril sankcije proti 351 ruskim državljanom, med katerimi so tudi poslanci, ki so podprli neodvisnost Donecka in Luganska ter namestitev ruskih vojakov v teh dveh regijah. Sankcije vključujejo prepoved vstopa v Ukrajino ter onemogočen dostop do sredstev, lastnine in poslovnih licenc, navaja Al Džazira. Poslanci so v prvem branju potrdili tudi predlog zakona, ki civilistom dovoljuje nošnjo orožja in njegovo uporabo v samoobrambi.
Dan po tem ko je Putin sporočil, da priznava neodvisnost Donecka in Luganska, je Washington obiskal ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. Sestal se je z Blinkom, obrambnim ministrom Lloydom Austinom in predednikom Bidnom, čemur poznavalci pripisujejo velik pomen.
V odgovoru na priznanje neodvisnosti Donecka in Luganska so proti Rusiji nove sankcije najprej uvedli ZDA, Evropska unija in Združeno kraljestvo. Še preden so zunanji ministri EU v Parizu potrdili sankcije, pa je nemška vlada sporočila odločitev, da ustavlja proces odobritve plinovoda Severni tok 2. Nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck je danes komentiral, da Nemčija lahko zadosti svojim energetskim potrebam tudi brez ruskega plina, navaja Al Džazira. Rusija je sicer največja dobaviteljica zemeljskega plina Nemčiji. EU je danes tudi uradno sprejela prvi sveženj sankcij.
Sankcije proti Rusiji uvajajo tudi Japonska, Kanada in Avstralija. Med napovedanimi ukrepi so prepoved poslovanja z Doneckom in Luganskom ter sankcioniranje bank, ruskih poslancev, ki so potrdili priznanje neodvisnosti samooklicanih ljudskih republik, in Putinovih tesnih sodelavcev. Švica pa se je sankcij vzdržala in napovedala, da bodo poskrbeli, da ne država ne bo uporabljena za izogibanje sankcijam EU.
Avstralskemu uradu za imigracije je vlada naročila, naj prednostno obravnava prošnje Ukrajincev za vizume. Kanadska obrambna ministrica Anita Anand pa je sporočila, da so Ukrajini poslali drugo pošiljko orožja in odredili napotitev dodatnih 460 kanadskih vojakov v sile Nata v Latviji. Avstralija in Nova Zelandija sta prav tako na pogovor poklicali ruska veleposlanika in jima izrazili nasprotovanje ruskim potezam.
Peking je medtem sporočil, da so sankcije vse prej kot pot do rešitve konflikta. ZDA, ki še naprej prodajajo orožje Ukrajini, s sankcijami “povečujejo napetosti, ustvarjajo paniko in se celo poigravajo s časovnico vojne”, je novinarjem povedala tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva, poroča tiskovna agencija AFP.
Turčija ne bo priznala nobenega ukrepa proti suverenosti Ukrajine, je v telefonskem pogovoru Putinu povedal turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Posvaril je pred vojaškim spopadom. Erdogan je dejal, da Turčija ne želi izbirati med Rusijo in Ukrajino. Turčija, članica Nata, ki ima prijateljske vezi z Rusijo in Ukrajino, se je skušala postaviti v vlogo posrednika.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je pozval Rusijo, naj v celoti spoštuje ustanovno listino ZN. Rusko priznanje neodvisnosti dveh regij na vzhodu Ukrajine je označil za kršitev ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine. Sporočil je, da je “to smrtni udarec za sporazume iz Minska, ki jih je potrdil Varnostni svet ZN.” Na Guterresove besede se je danes kritično odzval ruski zunanji minister Sergej Lavrov. “Na našo veliko žalost se je generalni sekretar ZN (…) uklonil pritisku Zahoda in nedavno podal več izjav o dogajanju na vzhodu Ukrajine, ki niso v skladu z ustanovno listino ZN,” je danes po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Lavrov. Dodal je, da mora generalni sekretar ZN ohraniti nevtralno držo in je “vedno zavezan, da se zavzame za neposredni dialog med državami v konfliktu”.
V evropskih državah, zlasti tistih, ki mejijo na Ukrajino, se pripravljajo na morebiten prihod beguncev iz te države zaradi ruske invazije. Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson ocenjuje, da je EU dobro pripravljena. Komisarka ni želela oceniti, koliko ljudi bi lahko v primeru obsežnejšega ruskega napada zbežalo iz Ukrajine. Je pa podpredsednik Evropske komisije Margaritis Schinas konec tedna za časnik Welt ocenil, da bi lahko prišlo med 20.000 in več kot milijon beguncev iz Ukrajine. ZDA so Generalni skupščini Združenih narodov sporočile, da bi lahko v primeru ruske invazije na Ukrajino bilo prisiljeno domove zapustiti skoraj pet milijonov ljudi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje