Blokada iranskih pristanišč v veljavi. Vance Iran obtožil gospodarskega terorizma

Kitajski tanker Rich Starry, ki pluje pod malavijsko zastavo, je v torek prečkal Hormuško ožino, kažejo podatki platforme MarineTraffic.

Ladja je po navedbah CNN prvič poskušala prepluti ožino že v ponedeljek, a se je v bližini iranskega otoka Kešm obrnila ter zvečer poskusila znova, v torek zgodaj zjutraj ji je v drugem poskusu uspelo prečkati ožino.

Rich Starry je v lasti družbe Full Star Shipping Ltd, povezane s podjetjem Shanghai Xuanrun Shipping Co Ltd. ZDA so tankerju zaradi povezav z Iranom leta 2023 uvedle sankcije.

Po podatkih analitičnega podjetja Kpler je ladja prevažala metanol, kot njena naslednja država pristanišča pa je bila navedena Kitajska.

Iz katerega pristanišča je ladja izplula, CNN ni mogel ugotoviti. Ali je Rich Starry izplul iz iranskega pristanišča in uspel zaobiti blokado, tako za zdaj ni jasno.

Ameriška vojska kljub je v ponedeljek namreč sporočila, da bo preprečevala vstop in izstop plovilom v Hormuško ožino le, če bodo namenjena v iranska pristanišča oziroma od tam prihajala.

ZDA in Iran še naprej vodita pogovore, saj si obe strani prizadevata najti diplomatski izhod iz vojne, je za CNN povedal ameriški uradnik.

Kot je dejal, "med ZDA in Iranom poteka stalno sodelovanje", opazen pa je "napredek pri prizadevanjih za dosego dogovora".

Sobotni maratonski krog pogajanj v Pakistanu sicer ni prinesel preboja. Za zdaj ni jasno, ali se bosta ameriška in iranska delegacija v prihodnje srečali osebno.

Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek dejal, da je Iran stopil v stik z njegovo administracijo. "Zelo si želijo skleniti dogovor," je povedal.

Iranski veleposlanik pri Združenih narodih je obsodil ameriško blokado iranskih pristanišč kot "resno kršitev" suverenosti države, piše BBC.

Amir Saeid Iravani v pismu generalnemu sekretarju ZN Antoniu Guterresu navaja, da "nezakonita" blokada predstavlja "resno kršitev temeljnih načel mednarodnega pomorskega prava".

Guterres je že v ponedeljek pozval "vse strani", naj spoštujejo svobodo plovbe v Hormuški ožini.

Danes naj bi v Washingtonu potekali pogovori med libanonskim in izraelskim veleposlanikom v ZDA. To bo prvič po desetletjih, da se bodo predstavniki obeh držav, ki nimata diplomatskih odnosov, srečali iz oči v oči na neposrednih pogajanjih, poroča BBC.

Veleposlanika naj bi razpravljala o možnosti pogovorov na višji ravni med državama.

Pri pogovorih naj bi se jima pridružil tudi ameriški državni sekretar Marco Rubio.

Libanonske oblasti si najprej prizadevajo doseči premirje v izraelski vojni proti gibanju Hezbolah. A Izrael je to zavrnil in vztraja, da mora biti gibanje, ki ga podpira Iran, razoroženo.

Hezbolah pa je sporočil, da ne bo spoštoval ničesar, kar bi bilo dogovorjeno na današnjih pogovorih, še piše BBC.

Po poročanju časnika New York Times, ki se sklicuje na visoke iranske in ameriške uradnike, naj bi Iran predlagal, da za največ pet let ustavi bogatenje urana.

ZDA naj bi ponudbo zavrnile in vztrajale pri 20 letih.

Poročilo, ki ga navaja BBC, dodaja, da sta ZDA in Iran med pogovori v Pakistanu izmenjala predloge o začasni ustavitvi teheranskega jedrskega programa, vendar sta ostala precej oddaljena od dogovora.

Iranske jedrske ambicije so sicer ena glavnih spornih točk v ameriško-iranskem konfliktu, pri čemer je ameriški predsednik Donald Trump v nedeljo znova poudaril, da bodo ZDA zagotovile, da Iran ne bo imel jedrskega orožja.

Ameriški podpredsednik J. D. Vance je iransko vlado obtožil, da z blokiranjem prometa skozi Hormuško ožino izvaja "dejanje gospodarskega terorizma", navaja BBC.

Vance je za Fox News povedal, da je predsednik Donald Trump pokazal, za "to igro igrati tudi druga stran".

Dejal je, da bodo ZDA, če bodo Iranci izvajali gospodarski terorizem, ravnale po načelu, da tudi nobena iranska ladja ne bo izplula.

Vance je spregovoril tudi o pogovorih z Iranom minuli konec tedna in dejal, da je bil dosežen velik napredek.

"Žogica je na iranski strani," je dejal in pojasnil, da mora Iran sedaj pokazati prožnost in sprejeti "ključne zahteve" ZDA: nadzor ZDA nad iranskim obogatenim uranom ter mehanizem preverjanja, ki bi zagotovil, da Iran ne razvije jedrskega orožja, še piše BBC.

Ameriški minister za energijo Chris Wright je na gospodarskem forumu v Washingtonu dejal, da bodo cene nafte ostale visoke in bi lahko še naraščale, dokler ne bo "opaznega ladijskega prometa skozi Hormuško ožino", njegove besede navaja BBC.

Po njegovih besedah bodo cene nafte dosegle vrh v prihodnjih nekaj tednih, nato pa se bodo začele zniževati.

Ameriške sile so v ponedeljek začele izvajati blokado iranskih pristanišč. Po navedbah ameriškega centralnega poveljstva (Centcom) bodo nadzorovale celotno iransko obalo in prestregle vsako ladjo, ki bo skušala vstopiti ali izpluti brez dovoljenja, ne glede na zastavo.

Uspešna blokada bi lahko Teheranu odvzela pomemben vir prihodkov. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da Iran verjame, da lahko tak pritisk prenese, še posebej, ker bi nova blokada verjetno dodatno zvišala cene nafte.

Več preberite v prispevku Tvegana ameriška poteza na Bližnjem vhodu. Bo blokada iranskih pristanišč uspešna?